(Braslovče, 13. 12. 1914 – Ljubljana, 12. 6. 2001)

Študiral je na Karlovi univerzi v Pragi in tam diplomiral leta 1939 iz bibliotekarstva; na Filozofski fakulteti v Ljubljani je l. 1944 diplomiral iz slovenskega in nemškega jezika s književnostjo in iz primerjalne književnosti. Doktoriral je l. 1955 z disertacijo Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790. V letih 1945–1954 je služboval kot bibliotekar v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, od 1952 do 1954 je bil tudi honorarni predavatelj za staro nemščino na Univerzi v Ljubljani.
Leta 1953 je postal asistent, 1962 docent, 1966 izredni profesor in 1972 redni profesor za nemški jezik in književnost. Od 1962 je bil predstojnik katedre za nemški jezik in književnost vse do upokojitve 1983. Izpopolnjeval se je na Dunaju, v Münchnu in Heidelbergu.
Posebno se je posvečal zgodovini nemškega jezika, nemški zgodovinski slovnici in srednjeveški nemški književnosti. Prevajal je iz minnesanga, iz nemške klasike, predvsem Goetheja, pa tudi iz češčine, poljščine in ruščine. Pisal je tudi poezijo. Bil je poverjenik Komisije za avstrijsko gledališko zgodovino Avstrijske akademije znanosti na Dunaju.

Izbrana bibliografija:

• Ludvik, Dušan: Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790. Disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta 1957. 193 str.
• Ludvik, Dušan: Untersuchungen zur spätmittelalterlichen deutschen Fachprosa (Pferdebücher). Ljubljana: Filozofska fakulteta 1959. 181 str.
• Ludvik, Dušan: Srednjeveške in staronemške verzne oblike. Ljubljana: Državna založba Slovenije 1978. 81 str
• Ludvik, Dušan: Aliteracija in aliteracijski verz. Ljubljana: Državna založba Slovenije 1982. 71 str.
• Ludvik, Dušan: Renesansa, humanizam, reformacija. V: Konstantinović, Zoran (ur.): Njemačka književnost. Knj. 1. Sarajevo: Svjetlost; Beograd: Nolit 1979, str. 99–113.