(Breznica pri Žirovnici, 19. 3. 1884 – Ljubljana, 11. 6. 1969)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1939 iz nemškega jezika in književnosti s staronemškim jezikom, iz primerjalne slovnice indoevropskih jezikov ter iz zgodovine južnoslovanskih književnosti in francoskega jezika. Izpopolnjevala se je v Hannovru in Münchnu ter na univerzah v Innsbrucku (1937/38), Avignonu (1939/40) in kot dobitnica Humboldtove štipendije na Dunaju in Gradcu (1940/41). Med vojno je ostala brez službe. Po vojni je nekaj časa delala v Prevajalnem inštitutu Agitpropa v Ljubljani, zatem na različnih gimnazijah v Ljubljani.
Od leta 1957 je bila predavateljica za nemščino in francoščino na Višji medicinski šoli v Ljubljani, od leta 1961 do smrti pa lektorica za moderni nemški jezik na Oddelku za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. Honorarno je poučevala tudi na Akademiji za glasbo, Višji pedagoški šoli, Ljudski univerzi in Višji šoli za fizioterapevte v Ljubljani.