|
Opis predmeta
|
VSEBINA:
SKLOP A: Jezikovne vaje
- Besedišče področij in komunikativna izhodišča: Družba in kultura D-A-CH, mediji in novinarski jezik, problematika obrobnih socialnih skupin, itd.
- Slovnica: Slovnične strukture se navezujejo na predavanja iz morfologije v komunikativnem kontekstu – glavni poudarek je na glagolu.
- Posamezna poglavja iz pravopisa
SKLOP B: Retorika
- temeljne retorične spretnosti in znanja;
- dispozicija govora in posebnosti posameznih delov govora;
- tehnike argumentacije;
- učinkovita uporaba jezikovnih sredstev in retoričnih figur;
- priprava govora: oporne točke, zapiski,
- mimika, gestika in glas v govornem nastopu
- tehnike za obvladovanje treme pred javnim nastopanjem;
- vizualizacijske tehnike;
- učinkovita uporaba tehničnih pripomočkov;
- analiza primerov pomembnih nemških govorov
CILJI IN KOMPETENCE:
SKLOP A: JEZIKOVNE VAJE:
Cilji so vezani na stopnjo B2 skupnega evropskega referenčnega jezikovnega okvirja. Študenti si pridobijo jezikovna znanja, ki jih potrebujejo za uspešno komunikacijo v standardnem jeziku v znanih okoljih in situacijah. Z razvijanjem komunikativne kompetence usvajajo sposobnost utemeljevanja, poročanja, opisovanja z ozirom na določene, v študijskem procesu obravnavane teme in z ozirom na jezikoslovna poglavja, ki so vezana na predmet morfologija. Poudarjena je pravilna uporaba standardnih jezikovnih struktur in govornih vzorcev v povezavi s predvidljivimi situacijami. Pri jezikovnih vajah spodbujamo bralno, slušno razumevanje ter govorne in pisne spretnosti.
Pridobivanje naslednjih jezikovnih in komunikativnih kompetenc:
- sposobnost predstavljanja lastnih stališč in konceptov;
- sposobnost prepričljivega jezikovnega izražanja, diskutiranja, argumentiranja (retorične sposobnosti);
- slušno razumevanje nezahtevne vsakdanje komunikacije,
- sposobnost neformalnega in vsakodnevnega govornega sporazumevanja;
- zmožnost sporazumevanja in govornega sporočanja pri delu (npr. telefoniranje, sprejemanje obiskovalcev…);
- zmožnost sestavljanja kratkih neformalnih in nezahtevnih formalnih besedil;
- zmožnost sestavljanja besedil, ki povzemajo informacije in argumente iz različnih virov;
- zmožnost razpoznavanja tujejezične jezikovne rabe z ozirom na stalne besedne zveze.
SKLOP B: RETORIKA ZA GERMANISTE
Študentke in študenti:
- spoznajo temelje retoričnih spretnosti
- znajo analizirati javni nastop s stališča dispozicije, vsebine, argumentacije, govorice telesa
- razvijejo zmožnost nastopanja pred publiko
- se naučijo v govoru upoštevati okoliščine, temo in publiko
- znajo sistematično pripraviti govorni nastop: poznajo posebnosti posameznih delov govora in jih učinkovito povezujejo v celoto
- poznajo tehnike argumentacije in zgradbo govora
- poznajo najpomembnejša jezikovna sredstva in retorične figure
- se zavedajo pomena mimike, gestike in glasu v govoru
- izboljšajo splošne sporazumevalne in govorne spretnosti v nemščini
|
|
Temeljna literatura
|
- Valenčič Arh, Urška / Leskovec Redek Christiane (2010): Unter der Lupe 1 : ein Lehr- und Übungsbuch für Deutsch als Fremdsprache. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 324 str.
- Dreyer/Schmitt (2009): Lehr- und Übungsbuch der deutschen Sprache. Verlag für Deutsch. 9-126 str.
- Dietrich, Cornelia (2003): Rhetorik. Die Kunst zu überzeugen und sich durchzusetzen. Cornelsen, 128 str.
- Gora, Stephan (2001): Schule der Rhetorik. Ein Lese- und Arbeitsbuch. Klett, 104 str.
|
|
Preverjanje in ocenjevanje
|
Oceno sestavljajo:
SKLOP A (jezikovne vaje):
Pri oceni se upoštevajo sodelovanje, sprotno delo in pisni izdelki (30%), pisni izpit (60%) in ustni izpit (10%).
SKLOP B (retorika)
Pri oceni se upoštevajo sodelovanje, sprotno delo in domače naloge (30%), govorni nastop (20%) in pisni izpit (50%).
Končna ocena iz Pisne in govorne komunikacije II je sestavljena iz sklopa A (70%) in sklopa B (30%).
|
