Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

• endoforika (anaforika, kataforika)
• eksoforika (tudi deiksa)
• referenčna identiteta (koreferenca): popolna, delna, ničta koreferenca (kontiguiteta)
• morfo-sintaktična rekurenca
• kohezijska sredstva na različnih slovničnih nivojih (čas, oseba, naklon, način, število; vezniške besede/junkcija)
• rekurenca na nivoju leksikalne repeticije, pronominalizacije, sinonimije, hipero- in hiponimije ter metonimije.

CILJI IN KOMPETENCE:
Cilj tega predmeta je, da si študent pridobi temeljne kompetence za delo z besedili:

• da jih pri recepciji brez težav razume,
• da se zave, kako se pri recepciji besedil po potrebi aktivira sistemsko jezikovno znanje
• da zna besedila kritično ovrednotiti z vidika besedilne slovnice ter da je usposobljen za tvorbo besedil, ki ustrezajo komunikativnemu namenu in diskurzu.

Temeljna literatura

• Beaugrande, Robert de/Dressler, Wolfgang Ulrich (1981): Einführung in die Textlinguistik. Tübingen: Niemeyer, 290 S.
• Schreiber, Michael (1999): Textgrammatik. Gesprochene Sprache. Sprachvergleich. Frankfurt/M.: Peter Lang, 537 Sr.
• Weinrich, Harald (2003): Textgrammatik der deutschen Sprache. Mannheim: Dudenverlag, 1117 S.

Preverjanje in ocenjevanje

V teku semestra se pišeta dva delna kolokvija. Študenti, ki pri tem ne dosežejo minimalne povprečne ocene 6 (s tem da rezultat pri nobenem od kolokvijev ne sme biti slabši od 40 %), pišejo končni izpit.

Deleži:

• kolokvija oz. izpit (70%)
• aktivno sodelovanje v seminarju (30%)

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

izr. prof. dr. Brigita Kosevski Puljić

doc. dr. Andreja Retelj

Opis predmeta

• Teoretično-zgodovinsko ozadje didaktike in metodike pouka tujih jezikov kot znanstvene discipline, teorije jezikovnega usvajanja in poučevanja;
• načela tuje jezikovnega učenja in poučevanja;
• na učenca osredinjeno poučevanje;
• lik učitelja, učni stili, učni in zaznavni tipi;
• pristopi celostnega poučevanja in učenja tujega jezika;
• učni proces in njegove faze;
• učna priprava in njene značilnosti, vrste učnih priprav;
• razvijanje jezikovnih spretnosti/zmožnosti (pregledno).

Letni semester

• metode in tehnike poučevanja,
• tipologija komunikativnih vaj,
• delo z različnimi besedili,
• obravnavanje literature in deželoznanstva pri pouku,
• razlaga besedja, induktivna in deduktivna razlaga slovnice,
• preverjanje, vrednotenje in ocenjevanje znanja,
• načrtovanje in opazovanje pouka; analiza učne ure,
• supervizija,
• kratki nastopi pred kolegi, dajanje povratne informacije,
• analiza učbenikov za pouk nemščine, izbira ustreznega učbenika in drugih učnih gradiv, šolska dokumentacija (učni načrti, letna priprava, tematska priprava, ostala šolska dokumentacija).

CILJI IN KOMPETENCE:
Zimski semester

• Študenti se teoretično in praktično pripravljajo na poklic učitelja nemščine tako, da spoznajo načela sodobne didaktike nemščine in njihova teoretična izhodišča ter osnovna načela komunikacijskega poučevanja nemščine. Povezujejo teoretično znanje s praktičnim delom v osnovni in srednji šoli.
• Razen pridobivanja širših poklicnih kompetenc študenti:
• prenašajo splošna pedagoška, psihološka in didaktična znanja na področje poučevanja tujega jezika oz. nemščine;
• ozavestijo procese usvajanja tujega jezika glede na stopnjo razvoja učencev (kognitivni, socialni, emocionalni), na stile, tipe in strategije učenja;
• načrtujejo pouk nemščine in ozavestijo procese, ki potekajo v interakciji med učenci/dijaki in učitelji;
• se navajajo na spremljanje in raziskovanje pouka nemščine;
• povezujejo znanje nemščine z drugimi predmeti.

Letni semester

• Študenti povezujejo teoretično znanje s praktičnim delom v osnovni in srednji šoli. Razen pridobivanja širših poklicnih kompetenc študenti:
• načrtujejo pouk nemščine in ozavestijo procese, ki potekajo v interakciji med učenci/dijaki in učitelji;
• spoznajo in usvojijo različne metode in tehnike pouka tujega jezika;
• se navajajo na spremljanje in raziskovanje pouka nemščine;
• usvojijo različne oblike motivacije za učenje nemščine pri učencih/dijakih;
• razvijajo lastno ustvarjalnost pri uporabi sodobnih pristopov pri pouku nemščine;
• usvojijo različne vrste ocenjevanja in spremljanja učenčevega napredka (poznajo jezikovni portfolijo, uporabljajo Evropski jezikovni profil);
• presojajo praktično uporabo učbenikov, priročnikov in drugih učnih gradiv za pouk nemščine na vseh ravneh poučevanja in učenja;
• spoznajo šolsko dokumentacijo in vodenje le-te, učne načrte za različne programe pouka nemščine;
• povezujejo znanje nemščine z drugimi predmeti.

PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
Znanje in razumevanje:

• Študenti
• razumejo in poznajo pomen nalog in vsebine predmeta ter njihovo medsebojno povezanost;
• povezujejo posamezne vsebine splošnih pedagoških, psiholoških in didaktičnih znanj s poučevanjem nemščine;
• razumejo interaktivne procese pri poučevanju in učenju nemščine;
• pravilno presodijo odzive učencev/dijakov v procesu učenja nemščine glede na individualne razlike.

Temeljna literatura

• Bausch, Karl-Richard / Christ, Herbert / Krumm, Hans-Jürgen. Hrsg. 2003.
• Handbuch Fremdsprachenunterricht. 4., völlig neu bearbeitete Auflage. Tübingen: Francke. (izbrana poglavja) (30 str.)
• Fremdsprache Deutsch, revije založbe Klett. (20 str.)
• Kosevski, Puljić B.. 2005. NLP im DaF-Unterricht. Neobjavljeno študijsko gradivo. (20 str.)
• Kosevski, Puljić B., 2012. Grundlagen der Didaktik und Methodik DaF. Študijsko gradivo. (70 str.)

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:
Predmet zajema celovit prikaz Dunajske moderne, t. j. obdobja od 1890 do 1910, ki predstavlja zadnji umetniški in intelektualni vrhunec Habsburške monarhije. Študentje spoznavajo različna področja, od filozofije, psihologije in psihoanalize (Mach, Weininger, Wittgestein, Freud), arhitekture (Otto Wagner, Alfred Loos) in likovne umetnosti (Klimt, Schiele, Kokoschka) do glasbe (Schönberg) in seveda književnosti (Hofmannsthal, Schnitzler, Altenberg idr.). Teoretične osnove, ki jih spoznavajo v prvih dveh mesecih, nadgradijo z globljim spoznavanjem in raziskovanjem na kraju samem, zato je sestavni del predmeta tudi strokovna ekskurzija na Dunaj, kamor sodijo poleg umetnostnozgodovinskih in literarnih pohodov po Dunaju tudi ogledi razstav in muzejev (stalne zbirke & tematske razstave) ter gledališke predstave in mjuzikla (odvisno od aktualne ponudbe).

CILJI IN KOMPETENCE:
študentke in študenti zaznavajo in razumejo estetske postopke, medialni transfer, mehanizem mitizacije ipd; sposobni so diferenciranega razumevanja različnih pojavnih oblik moderne ob prelomu stoletja; razpoznavajo temeljne značilnosti, skupne vzorce in razlike; delujejo inter- in intradisciplinarno, mdr. povezujejo slovensko in avstrijsko moderno. Pri pripravi ekskurzije so sposobni timskega in projektnega dela, vodenja skupine, organizacije, načrtovanja, nastopanja pred skupino itd.

PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:

Poznavanje umetnosti in kulturnih pojavov ob prelomu stoletja na Dunaju in njihov pomen za nadaljnji razvoj kulturnih in estetskih paradigem.

Poglobljeno razumevanje povezanosti posameznih družbeno-estetskih pojavov, estetskih postopkov, medialnega transfera, mehanizmov mitizacije idr.

Temeljna literatura

• Nautz, Jurgen; Vahrenkamp, Richard (1993): Die Wiener Jahrhundertwende. Wien, Koln, Graz, 968 str. (izbrana poglavja)
• Wunberg, Gotthart (ur.) (zadnja izd.): Die Wiener Moderne. Literatur, Kunst und Musik zwischen 1890 und 1910. Reclam, 728 str. (izbrana poglavja)
• Izbrana primarna in sekundarna literatura po seznamu za tekoče leto in tematskem ali avtorskem poudarku.

Preverjanje in ocenjevanje

Preverjanje in vrednotenje znanja: aktivno sodelovanje na seminarju (20%), vsakotedenski študij primarne in/ali sekundarne literature in razprava o njej (30%), referat (20%), sodelovanje pri organizaciji ekskurzije na Dunaj in projektno delo (del vodenja) (30%).

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:

• Opredelitev frazeologije znotraj jezikoslovja (definicije);
• lastnosti frazemov (večbesednost, stalnost, leksikalnost, figurativnost);
• sistematični pregled tipologije v širšem pomenu s poudarkom na Burgerjevi klasifikaciji (1982, 2010);
• pomenska razmerja v frazeologiji;
• variantnost frazeoloških enot;
• frazeologija v slovarjih (semasiološki in onomasiološki pristop);
• frazemi v različnih besedilih in njihove funkcije;
• kontrastivnost v frazeologiji;
• prevajanje frazemov.

CILJI IN KOMPETENCE:
Uvod in predstavitev jezikoslovne vede frazeologije kot področja jezikoslovja, ki se ukvarja s frazemi; definicije frazemov in njihove funkcije; prepoznavanje, utrjevanje in uporaba frazemov v sobesedilu. Študentke in študenti prepoznavajo osnovne oblike stalnih besednih zvez, prepoznavajo in uporabljajo specifične tujejezične besedne zveze, ki so vezane na zgodovinske in kulturne pridobitve, utrjujejo frazeme na podlagi njihovih specifičnih morfosintaktičnih in semantičnih oblik ter uporabljajo frazeme v nemških sestavkih.

Temeljna literatura

• Burger, Harald (2010): Phraseologie. Eine Einführung am Beispiel des Deutschen. Berlin: Schmidt, 240 str.
• Fleischer, Wolfgang (1997): Phraseologie der deutschen Gegenwartssprache. Tübingen: Niemeyer, 299 str.
• Hessky, Regina /Ettinger, Stefan (1997): Deutsche Redewendungen. Tübingen: Narr, 378 str.
• Wotjak, Barbara/Richter, Manfred (1994): Sage und schreibe. Deutsche Phraseologismen in Theorie und Praxis. Leipzig : Langenscheidt, 150 str.
• Dobrovol’skij, Dmitrij/Piirainen, Elisabeth (2009): Zur Theorie der Phraseologie : kognitive und kulturelle Aspekte. Tübingen : Stauffenburg, 211 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Način ocenjevanja: Seminarska naloga (30%), pisni izpit (70%).

Ime predmeta

Opis predmeta

 VSEBINA:

Vloga frazemov v umetnostnih, publicističnih in poljudno-znanstvenih besedilih, nenormativna raba frazemov in vzroki za frazeološke prenovitve, semantična razmerja, zvrstnost v frazeologiji, simbolika v frazeologiji, vloga frazeologije v translatologiji, etimologija frazemov, frazeologija v slovarjih (enojezični, dvojezični; semasiološki, onomasiološki; etimološki slovarji), frazeologija v delih posameznih avtorjev, predstavitev raziskav na empiričnem gradivu.

CILJI IN KOMPETENCE:

Frazeologija kot moderna interdisciplinarna jezikoslovna veda v različnih besedilnih zvrsteh s poudarkom na različnih jezikovnoteoretičnih pristopih (frazeološki, leksikološki, psiholingvistični, sociolingvistični, primerjalni, prevodoslovni, etimološki, književni idr.) Študentke in študenti so sposobni analizirati besedila glede na posebnosti njihovih funkcij, prepoznavati vlogo stalnih besednih zvez v sobesedilu in jezikovno pravilno, smiselno in razumljivo prevajati stalne besedne zveze, ki so umeščene v strokovna in literarna besedila.

Temeljna literatura

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

• Maximilian I. in njegovo iskanje prednikov
• Leopold I. in njegova baročna reprezentacija
• Marija Terezija kot »mati naroda«
• nadvojvoda Karl, zmagovalec v Aspernu
• nadvojvoda Johann in njegova ljudskost
• Franc II./I. kot »dobri stari cesar Franc«
• Franc Jožef in Sisi
• Kronski princ Rudolf
• Cesar Karl in njegova beatifikacija

Nastanek in utrjevanje mita bosta prikazana na primerih literarnih del avtorjev, kot so Nestroy, Grillparzer, Hoffmannshtal, Kraus, Werfel, Roth, Musil, Martin Pollack in Karl Markus Gauss, ter v filmih režiserjev, kot so Erich von Strohheim (Wedding March 1928), Josef von Sternberg (The King Steps out 1936), Billy Wilder (The Emperor Waltz 1948) in Ernst Marischka (Sissi-Trilogie 1955, 1956, 1957).

CILJI:
Mitizacija Habsburžanov, ki je doživela enega vrhuncev v 19. stoletju – kljub pojemajoči politični vlogi dinastije (ali pa ravno zaradi nje), še danes nikakor ni končana. Pri predavanju in seminarju si študentke in študenti na primeru Habsburžanov izostrijo razumevanje za mitologizacijo zgodovinskih likov in dejstev. V ospredju je strategija nastajanja in izgradnje nekega mita, kakor tudi vprašanja, zakaj so kasnejši zgodovinopisci ter mediji te mite pogosto še krepili.

PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
Znanje in razumevanje:
Poznavanje avstrijske zgodovine, zgodovinska umestitev socialnih in kulturnih fenomenov. Povezovanje zgodovinskega znanja z aktualnim stanjem, poznavanje sodobnega dojemanja zgodovine in mita.

Temeljna literatura

• (2000) Vocelka, Karl: Geschichte Österreichs. Kultur-Gesellschaft-Politik. Graz, Wien, Köln: Stryria, 360 str.
• (2000) Erbe, Michael: Die Habsburger (1493-1918): Eine Dynastie im Reich und in Europa. Stuttgart: Kohlhammer, 290 str.
• (1966) Magris, Claudio: Der Habsburgermythos in der österreichischen Literatur. Salzburg: Müller, 350 str.
• (2003) Leidinger, Hannes, Verena Moritz und Berndt Schippler: Schwarzbuch der Habsburger: Die unrühmliche Geschichte des Hauses Habsburg. Wien: Deuticke, 300 str.
• (1992) Pohl, Walter, Karl Vocelka und Brigitte Vacha: Die Habsburger: eine europäische Familiengeschichte. Graz, Wien, Köln: Styria, 510 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:
Novejši lingvistični koncepti in jezikoslovne metodologije: t.i. sosirjanske dihotomije, taksonomija strukturalizma. Refleksi strukturalizma v germanistični lingvistiki na konceptualni in metodološki ravni: vpliv praškega funkcionalizma na germanistično lingvistiko (Jakobsonove jezikovne funkcije, členitev po aktualnosti (Beneš) itd.). Recepcija tvorbeno-pretvorbenega pristopa Chomskega kot teorije in metodologije v germ. lingvistiki. Uvod v teorijo naravnosti in njen metodološki aparat (Orešnik, Teržan-Kopecky). Fillmorova teorija pomenskih sklonov ter njihov vpliv na vezljivostno teorijo. Vezljivostna teorija (Tesnière) in metodologija, kot sta jo v nemškem gov. prostoru razvila Engel in Helbig (ter ostali: Eroms, Wotjak, Jacobs idr.), z novimi metodološkimi pristopi V. Ágela. Metodološki aparat leksikalne (Lyons, Wotjak) in stavčne semantike (P. v. Polenz). Modeliranje jezikovne komunikacije, besediloslovno-pragmalingvistični pristopi k besedilu kot rezultatu produkcije in recepcije (Heinemann/Viehweger, deBeaugrande/Dressler, Nord, Heusinger, Brinker, Fix), skoposna teorija in pretvarjanje kodnih sistemov (Reiß, Vermeer, Teržan-Kopecky), metodologije sociolingvističnih jezikovnih raziskav (predvsem kontaktne lingvistike, po U. Weinreichu), metodologija in metode kontrastivne lingvistike (npr. Gladrow).

CILJI:
Študent/ka spozna nekatere glavne jezikoslovne metodologije in metode, relevantne za germanistično lingvistiko, ter uzavesti jezikoslovni znanstvenoraziskovalni aparat jezikoslovja.

KOMPETENCE:

• Sposobnost znanstvenega in strokovnega diskurza v govorjenem in pisnem jeziku; ustrezna predstavitev znanstvenoraziskovalnih dosežkov glede na vrsto medija.
• Poznavanje specifičnosti posamezne jezikoslovne metodologije in teorije ter njenih metod in terminov.
• Primerjava posameznih jezikoslovnih teorij ter prepoznavanje njihovih prednosti in pomanjkljivosti.
• Razvijanje metajezikovnih sposobnosti, argumentativnosti; aplikacija jezikovne teorije in njene metodologije pri znanstvenoraziskovalnem delu. Zmožnost recepcije zelo zahtevnih znanstvenih besedil z jezikoslovnega področja.

PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
Poznavanje pojmovanja jezika kot sistemski, kognitivni, družbeni in kulturni pojav znotraj različnih jezikoslovnih teorij. Poznavanje prednosti in pomanjkljivosti posameznih jezikoslovnih metodologij, obvaladovanje metajezika ter znanstveno-raziskovalnega aparata za nadaljnje znanstveno-raziskovalno delo.

Temeljna literatura

• Ágel, Vilmos (2000): Valenztheorie. Tübingen: Narr, 300 str (izbrana poglavja, do 50 str.)
• Fleischer, Helbig, Lerchner (2001): Kleine Enzyklopädie Deutsche Sprache. Frankfurt a. M.: Peter Lang, 845 str (izbrana poglavja, do 50 str.)
• Helbig, Gerhard (1988): Entwicklung der Sprachwissenschaft seit 1970. Leipzig: Bibliographisches Institut, 323 str.
• Teržan-Kopecky (2001): Psihološke dimenzije jezikovnih ravnanj. Maribor: Pedagoška fakulteta. 136 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Opis predmeta

Predmet je celoleten, pri čemer potekajo jezikovne vaje enakomerno skozi vse leto: 60 KU v vsakem semestru. V zimskem semestru je del jezikovnih vaj (15 KU) namenjen funkcionalnemu pisanju.

Po 1. semestru zbere študent/ka 4 KT (kolokvij in druge obveznosti, predvidene z učnim načrtom), po 2. semestru še preostale 3 KT. Končni izpit je na koncu 2. semestra, upošteva pa se celoletno delo.

VSEBINA (celoletna, za vse sklope):

• Besedišče področij in komunikativna izhodišča: Medčloveški odnosi, poročanje o sebi in svojih interesnih dejavnostih, zdravje in alternativna medicina; družba in kultura D-A-CH, mediji in novinarski jezik, problematika obrobnih socialnih skupin, itd.
• Slovnica: Slovnične strukture se navezujejo na predavanja iz morfologije v komunikativnem kontekstu – glavni poudarek je na glagolu.
• Posamezna poglavja iz pravopisa.
• Načrtovanje, priprava, členitev, omejitev in razvijanje teme besedila.
• Zbiranje informacij iz različnih virov in njihova priprava za obravnavo.
• Bralne strategije in bralno razumevanje.
• Pisanje povzetkov (kratka vsebina, strukturirano podajanje vsebine, komentiranje vsebine).
• Temeljne oblike znanstvenega pisanja in različne besedilne zvrsti ter njihova značilna jezikovna sredstva (opis, zbiranje podatkov, informacij, izjav; primerjava objektov, dogodkov, razlik; sistematiziranje; argumentiranje; kreativno pisanje )

CILJI IN KOMPETENCE:
Cilji so vezani na stopnjo B2 skupnega evropskega referenčnega okvirja za jezike. Študenti si pridobijo jezikovna znanja, ki jih potrebujejo za uspešno komunikacijo v standardnem jeziku v znanih okoljih in situacijah. Z razvijanjem komunikativne kompetence usvajajo sposobnost utemeljevanja, poročanja, opisovanja z ozirom na določene, v študijskem procesu obravnavane teme in z ozirom na jezikoslovna poglavja, ki so vezana na predmet morfologija. Poudarjena je pravilna uporaba standardnih jezikovnih struktur in govornih vzorcev v povezavi s predvidljivimi situacijami. Pri jezikovnih vajah spodbujamo bralno, slušno razumevanje ter govorne in pisne spretnosti.

• Usvajanje oblik znanstvenega in funkcionalnega pisanja, pridobitev temeljnih teoretičnih, raziskovalnih, uporabnih in praktičnih znanj na področju znanstvenega in funkcionalnega pisanja.

Pridobivanje naslednjih jezikovnih in komunikativnih kompetenc:

• sposobnost predstavljanja lastnih stališč in konceptov;
• sposobnost prepričljivega jezikovnega izražanja, diskutiranja, argumentiranja (retorične sposobnosti);
• slušno razumevanje nezahtevne vsakdanje komunikacije,
• sposobnost neformalnega in vsakodnevnevnega govornega sporazumevanja;
• zmožnost sporazumevanja in govornega sporočanja pri delu (npr. telefoniranje, sprejemanje obiskovalcev…);
• zmožnost sestavljanja kratkih neformalnih in nezahtevnih formalnih besedil;
• zmožnost sestavljanja besedil, ki povzemajo informacije in argumente iz različnih virov;
• zmožnost razpoznavanja tujejezične jezikovne rabe z ozirom na stalne besedne zveze.
• Študentke in študenti bralno razumejo strokovne članke, zbirajo in interpretirajo podatke, uporabljajo ustrezne bralne strategije, povzemajo, komentirajo in argumentirajo besedila ter ustvarjajo funkcionalna, komunikativna in kreativna besedila v nemškem jeziku.

Temeljna literatura

• Dreyer/Schmitt (2001): Lehr-und Übungsbuch der deutschen Sprache. Verlag für Deutsch, 9-126 str.
• Valenčič Arh, Urška / Leskovec Redek Christiane: Unter der Lupe 1 : ein Lehr- und Übungsbuch für Deutsch als Fremdsprache. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010, 324 str.
• Niederhauser, Jürg (2000): Die schriftliche Arbeit. Mannheim : Dudenverlag, 32 str.
• Stary, Joachim/ Kretschmer, Horst (1994): Umgang mit wissenschaftlicher Literatur. Cornelsen Lehrbuch. Berlin. 168 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Pogoj za pristop h končnemu izpitu je redno obiskovanje vaj (vsaj 80% prisotnost), redno delo, opravljeni pisni izdelki (najmanj 4), referat in druge obveznosti ter opravljen kolokvij iz nepravilnih glagolov.

Pri oceni se upoštevajo sodelovanje, sprotno delo in pisni izdelki (30%), pisni izpit (60%) in ustni izpit (10%).

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

Predmet je celoleten. Sestavljata ga dva sklopa:

• Jezikovna praksa III
  (30 LE jezikovne prakse in 15 LE frazeologije = 3 KT) in
• Jezikovna praksa IV
  (45 LE in 3 KT).

Ob semestru opravijo študentje kolokvij in druge določene obveznosti (gl. učni načrt), ki so tudi ustrezno kreditno ovrednotene.

SKLOP JEZIKOVNE PRAKSE:

• Besedišče področij in komunikativna izhodišča:
• Sodobne družbene teme s področja študija in šolanja, znanosti in tehnike, zgodovine, umetnosti, politike (EU, D-A-CH), jezika in medijev (besedila iz časopisov, revij in knjig, televizijski in videoposnetki ipd.
• Slovnica: Izbrana slovnična poglavja se navezujejo na predavanja o skladnji v komunikativnem kontekstu.

FRAZEOLOŠKI SKLOP:

• Opredelitev frazeologije znotraj jezikoslovja;
• Lastnosti frazemov (večbesednost, stalnost, leksikalnost, figurativnost);
• Tipologija v frazeologiji;
• Variantnost frazeoloških enot;
• Kontrastivnost v frazeologiji;
• Prevajanje frazemov
• Frazemi v različnih besedilih in njihova funkcija;

Cilji in kompetence

Cilji so vezani na stopnjo B2+ skupnega evropskega referenčnega okvirja za jezike. Študenti poglabljajo in nadgrajujejo jezikovna znanja, ki jih potrebujejo za uspešno komunikacijo v standardnem jeziku in nezahtevnem strokovnem jeziku.
Z razvijanjem komunikativne kompetence usvajajo sposobnost razumevanje kompleksnih vsebin in z ozirom na jezikoslovna poglavja, ki so vezana na predmet nemška skladnja.

Pridobivanje naslednjih jezikovnih in komunikativnih kompetenc:

• Sposobnost predstavljanja lastnih stališč in konceptov.
• Sposobnost prepričljivega jezikovnega izražanja, diskutiranja, argumentiranja (retorične sposobnosti).
• Slušno razumevanje zahtevnejše formalne in vsakdanje komunikacije.
• Sporazumevanje in govorno sporočanje pri delu (npr. telefoniranje, posredovanje informacij, „small-talk“ pogovori…).
• Sestavljanje kratkih formalnih in zahtevnih formalnih besedil.
• Sestavljanje besedil, ki povzemajo informacije in argumente iz različnih virov.

FRAZEOLOŠKI SKLOP:

Študenti prepoznavajo in uporabljajo osnovne oblike stalnih besednih zvez, specifične tujejezične besedne zveze, ki so vezana na zgodovinske in kulturne pridobitve, utrjujejo frazeme na podlagi njihovih specifičnih morfosintaktičnih in semantičnih oblik ter uporabljajo frazeme v nemških sestavkih.

• Prepoznavanje in usvajanje frazemov kot stalnih besednih zvez v različnih besedilnih vrstah v tujem jeziku
• Sposobnost razumevanja sinhrone in diahrone motivacije v frazeologiji
• Prevajanje frazemov
• Sestavljanje kratkih besedil in uporabljanje stalnih besednih zvez

Temeljna literatura

• Dreyer / Schmitt (2009): Lehr- und Übungsbuch der deutschen Sprache. Verlag für Deutsch. 9-126 str.
• Rug, W. / Tomaszewski, A. (2008): Grammatik mit Sinn und Verstand. Lehrbuch. Klett, 256 str.
• Hall, K. /Scheiner, B. (2001): Übungsgrammatik DaF für Fortgeschrittene. Hueber, 8-170 str.
• Helbig, G. / Buscha, J (2001).: Deutsche Grammatik. Ein Handbuch für den Ausländerunterricht. Langenscheidt, 202-295 str.
• Buscha, A. / Linthout,Gisela (2005): Das Oberstufenbuch Deutsch als Fremdsprache. Ein Lehr- und Übungsbuch für fortgeschrittene Lerner. Schubert, 240 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Število kreditnih točk

Opis predmeta

CILJI IN KOMPETENCE:
Študentke in študenti si pridobijo naslednje kompetence:

• sposobnost diferenciranega izražanja glede na slovnico, leksiko in stilistiko ter sposobnost formuliranja ustreznih pravil;
• sposobnost povzemanja kompleksnejših (poljudno)znanstvenih besedil iz drugih strok ter kritično ovrednotenje in analiziranje le-teh;
• sposobnost argumentiranja kompleksnejših tem in oblikovanja stališč v nemškem jeziku;
• sposobnost uspešne rabe različnih besedilnih vrst s področja poslovne komunikacije;
• sposobnost predstavljanja aktualnih, družbenih, političnih in kulturnih aspektov držav nemškega govornega področja ustrezno glede na ciljno skupino ter spodbujanje in vodenje pogovora o tem;
• sposobnost razumevanja in pisanja neznanstvenih strokovnih besedil;
• medkulturne kompetence:
• sposobnost ovrednotenja aktualnih tem iz perspektive države nemškega govornega področja;
• sposobnost identificiranja tem, specifičnih za diskurz posamezne države nemškega govornega področja in sposobnost primerjanja s slovenskim diskurzom;
• prepoznavanje medkulturnih razlik v strokovni komunikaciji.

Temeljna literatura

• Buscha, A./Linthout, G. (2002): Das Oberstufenbuch. Deutsch als Fremdsprache. Leipzig: Schubert-Verlag, 11-104 str.
• Rug, W./ Tomaszewski/A. (1993): Grammatik mit Sinn und Verstand. München: Klett Verlag, 227-316 str.
• Schade, G. (1993): Einführung in die deutsche Sprache der Wissenschaften. Berlin: Erich Schmidt Verlag, 9-123 str.
• Hall, K./ Scheiner, B. (2001): Übungsgrammatik DaF für Fortgeschrittene. München: Hueber-Verlag, 259-327 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Načini in oblike ocenjevanja: zaključni pisni izpit (65%), referat (15%), naloge (10%), nastopna skupinska diskusija (10%). Pri zaključnem izpitu se preverja celotno znanje, osvojeno pri predmetu Pisna in govorna komunikacija na prvi stopnji (Pisna in govorna komunikacija I-V). Študent je pozitivno ocenjen le takrat, ko so pozitivno ocenjene vse oblike preverjanja znanja.

Ime predmeta

Jezikovni sistem I (Morfologija)

Nosilec / izvajalec

izr. prof. dr. Darko Čuden 
doc. dr. Janja Polajnar Lenarčič

Opis predmeta

VSEBINA:

• Umestitev predmeta v jezikoslovje glede na ostale jezikoslovne discipline.

• Osnovna terminologija.

• Oblikovne in pomenske značilnosti besednih vrst, razdelitev.

• Pregibnostni (spregatveni, sklanjatveni, stopnjevalni, množinskotvorbni) in vezljivostni vzorci s prikazom paradigmatičnih zakonitosti in izjem ter tendenc v sodobni nemščini.

• Možnosti prehajanj iz ene besedne vrste v drugo.

• Sposobnost besednih vrst v realizaciji stavčnih členov.

• Analiza besednih vrst po izbrani klasifikaciji: samostalnik, pridevnik, glagol, prislov, števnik, zaimek, predlog, veznik, členek.

• Opozarjanje na nevarnost prenašanja struktur maternega jezika v nemščino (glagolska povratnost / nepovratnost, prehodnost / neprehodnost, samoedninskost / samomnožinskost ipd.)

CILJI IN KOMPETENCE:
Cilj predmeta je, da se študentje seznanijo z bistvom in zakonitostmi nemških besednih vrst, s ključnim inštrumentarijem za razumevanje te temeljne jezikoslovne discipline, spoznajo teoretične in praktične vidike morfologije nemškega jezika., si uzaveščajo pravila in odstopanja/izjeme pri posameznih besednih vrstah, prepoznavajo posamezne besedne vrste v daljših skladenjskih tvorbah, jih znajo razčlenjevati in uporabljati v skladu z zahtevami besedilne vrste

Temeljna literatura

• Dreyer/Schmitt (2001): Lehr- und Übungsbuch der deutschen Sprache. Verlag für Deutsch. 358 str.

• Helbig, Gerhard/Buscha, Joachim (1994): Deutsche Grammatik. Ein Handbuch für den Ausländerunterricht. Leipzig (etc.): Langenscheidt, Enzyklopädie. 532 str.

• Götze, Lutz/Hess-Lüttich Ernest (1993): Grammatik der deutschen Sprache. Sprachsystem und Sprachgebrauch. Gütersloh: Bertelsmann Lexikon. 287 str.

• Muster, Ana Marija (2002): Morphologie der deutschen Sprache. Popr. izdaja. Ljubljana: Oddelek za germanistiko FF. 216 str.

• Muster, Ana Marija (2004): Morphologie der deutschen Sprache: Übungen. Razširjena izdaja. Ljubljana: Oddelek za germanistiko FF. 108 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Pisni izpit.

Ime predmeta

Jezikovni sistem I (Morfologija)

Nosilec / izvajalec

izr. prof. dr. Darko Čuden, izr. prof. dr. Janja Polajnar Lenarčič 

Opis predmeta

VSEBINA:

• Umestitev predmeta v jezikoslovje glede na ostale jezikoslovne discipline.

• Osnovna terminologija.

• Oblikovne in pomenske značilnosti besednih vrst, razdelitev.

• Pregibnostni (spregatveni, sklanjatveni, stopnjevalni, množinskotvorbni) in vezljivostni vzorci s prikazom paradigmatičnih zakonitosti in izjem ter tendenc v sodobni nemščini.

• Možnosti prehajanj iz ene besedne vrste v drugo.

• Sposobnost besednih vrst v realizaciji stavčnih členov.

• Analiza besednih vrst po izbrani klasifikaciji: samostalnik, pridevnik, glagol, prislov, števnik, zaimek, predlog, veznik, členek.

• Opozarjanje na nevarnost prenašanja struktur maternega jezika v nemščino (glagolska povratnost / nepovratnost, prehodnost / neprehodnost, samoedninskost / samomnožinskost ipd.)

CILJI IN KOMPETENCE:
Cilj predmeta je, da se študentje seznanijo z bistvom in zakonitostmi nemških besednih vrst, s ključnim inštrumentarijem za razumevanje te temeljne jezikoslovne discipline, spoznajo teoretične in praktične vidike morfologije nemškega jezika., si uzaveščajo pravila in odstopanja/izjeme pri posameznih besednih vrstah, prepoznavajo posamezne besedne vrste v daljših skladenjskih tvorbah, jih znajo razčlenjevati in uporabljati v skladu z zahtevami besedilne vrste

Temeljna literatura

• Dreyer/Schmitt (2001): Lehr- und Übungsbuch der deutschen Sprache. Verlag für Deutsch. 358 str.

• Helbig, Gerhard/Buscha, Joachim (1994): Deutsche Grammatik. Ein Handbuch für den Ausländerunterricht. Leipzig (etc.): Langenscheidt, Enzyklopädie. 532 str.

• Götze, Lutz/Hess-Lüttich Ernest (1993): Grammatik der deutschen Sprache. Sprachsystem und Sprachgebrauch. Gütersloh: Bertelsmann Lexikon. 287 str.

• Muster, Ana Marija (2002): Morphologie der deutschen Sprache. Popr. izdaja. Ljubljana: Oddelek za germanistiko FF. 216 str.

• Muster, Ana Marija (2004): Morphologie der deutschen Sprache: Übungen. Razširjena izdaja. Ljubljana: Oddelek za germanistiko FF. 108 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Pogoji za opravljanje študijskih obveznosti: obvezna prisotnost pri kontaktnih urah.

Način ocenjevanja: Ocena sestoji iz ocene pisnega izpita pri predavanjih (50 %) in ocene pisnega izpita pri vajah (50 %).

Ime predmeta

Jezikovni sistem II (fonetika)

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

• temeljni pojmi fonoloških in fonetičnih disciplin: fonologija – artikulacijska, akustična in avditivna fonetika – fon – fonem – fonemske različice (alofoni) – fonemski sestav – sintagmatični in paradigmatični odnosi (kontrast in opozicija) – distribucija fonemov in fonemskih različic – fonotaktika – fonetični inventar v primerjavi s slovenskim – fonetični zapis ( IPA – transkripcija) nemške standardne izreke – diakritični znaki – zlog (zaprt: odprt) – zlogotvorni in nezlogotvorni glasovi – junktura;
• fiziologija govora: govorila in njihovo delovanje (dihanje, fonacija, artikulacija) - artikulacijska osnova nemščine v primerjavi s slovensko – tvorba glasov – medjezikovna interferenca;
• samoglasniki: enoglasniški samoglasniki in dvoglasniki – akustične značilnosti nemških enoglasniških samoglasnikov (samoglasniški četverokotnik, sonagrami, palatogrami idr.) – homofoni – homografi – homonimi – pravila za določanje kolikosti (kvantitete) in kakovosti (kvalitete) samoglasnikov – označena in neoznačena dolžina samoglasnikov – povezava glas - grafem – minimalni pari – zastavek samoglasnikov – fonetični opis posameznih samoglasnikov – izgovorjava in pisava tujk;
• soglasniki: opis samoglasnikov z ozirom na njihovo mesto artikulacije in premostitveni način (nezvočniki (zaporniki, priporniki, zlitniki), zvočniki) – razzvenečenje – asimilacija nezvenečnosti pri nezvočnikih – vezava dveh homorganih soglasnikov – aspiracija nezvenečih zapornikov;
• prozodične lastnosti: naglašen in nenaglašen zlog – besedni naglas v preprostih besedah, sestavljenkah in zloženkah – stavčni poudarek – glavni in stranski naglas – ritmična členitev povedi – stavčna melodija (padajoča – lebdeča – rastoča ) – fonostilistika.

CILJI IN KOMPETENCE:
Pri predmetu „Nemška fonetika“ se bodo slušatelji seznanili s teoretičnimi osnovami glasoslovja ter značilnimi napakami in odstopanji na segmentalni in prozodični ravni nemške izreke, ki se pojavljajo pri govorcih s slovenščino kot izhodiščnim jezikom. Napake je potrebno prepoznati, analizirati in korigirati. Eden izmed glavnih ciljev je ozaveščanje dejstva, da so pri usvajanju glasoslovnih prvin ciljnega jezika prisotni avditivni in artikulacijski vzorci maternega jezika, ki vplivajo na vzorce ciljnega jezika in pogojujejo predvidljive napake oz. odstopanja od standardne izreke ciljnega jezika. Napačni avditivni cilji vplivajo na percepcijo in posledično na artikulacijo glasoslovnih prvin. Izhajati moramo tudi iz dejstva, da obstajajo med jezikoma razlike tudi na ravni distribucije posameznih glasov. Posebna pozornost velja nemškim naglašenim enoglasniškim samoglasnikom. Zaradi medjezikovne interference je inventar teh glasov pri naših govorcih bistveno manjši od obstoječega inventarja nemške standardne izreke. Med drugim morajo slušatelji aktivno obvladati fonetični zapis (transkripcijo) in doseči sprejemljivo raven nemške standardne izreke.

Temeljna literatura

• Rausch, R.. und I.(1991): Deutsche Phonetik für Ausländer. Leipzig (etc.): Langenscheidt ( pogl. 3 in 4 (80str.))
• Linke, A /Nussbamer, M/ Portmann, P/ Willi, U.(1994): Studienbuch Linguistik. Tübingen: Niemeyer. ( pogl. 11(40 str.)
• Ternes, E. (1999): Einführung in die Phonologie. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft. (pogl. 1 (30 str))
• Stock, E. (1996): Deutsche Intonation. Leipzig: Langenscheidt. (144 str.)
• Vremšak-Richter, V.(2008): Deutsche Phonetik für slowenische Muttersprachler – Vokale und Konsonanten. Ljubljana: Filozofska fakulteta. (130 str.)

• Krech, E.M. et al (1982): Großes Wörterbuch der deutschen Aussprache. Leipzig: VEB Bibliographisches Institut.
• Duden (1990): Aussprachewörterbuch (Band 6)

Preverjanje in ocenjevanje

Pisni (50%) in ustni izpit (50%); pozitivna ocena iz pisnega izpita pogoj za pristop k ustnemu izpitu.

Ime predmeta

Jezikovni sistem III in IV (skladnja)

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

Predmet je celoleten, razdeljen na dva sklopa:
v 3. semestru: Jezikovni sistem III (30 ur P in 15 ur SE = 4 KT) in
v 4. semestru: Jezikovni sistem IV (30 ur P in 15 ur SE = 3 KT)

VSEBINA:
Jezikovni sistem III:
Parametri, ki določajo stavek kot strukturo in kot sporočevalno enoto (poved). Razlikovanje in razumevanje vrst in struktur nemških stavkov. Vrste, oblike in zgradba stavkov, položaj določnega glagola, stava vejice in sledeče teme:

• glagolska valenca
• stavčni členi in semantični skloni
• povedek, povedkovo določilo in predikacija ter funkcijski sklop
• osebek, raba zaimka »es«; es kot korelat in kot zaimek
• kongruenca/ujemanje (tipi kongruence, kongruenca med osebkom in povedkom);
• prislovno določilo,
• naklonski členki, naklonska beseda
• predmet, razvojne tendence in opuščanje predmeta v rodilniku; čustveni dajalnik
• prilastek in povedkov prilastek; nominalni stavčni okvir

Jezikovni sistem IV:
Stavčni členi lahko imajo zelo različne oblike in funkcije. Razmerja med tema vidikoma so večplastna, zato jih je včasih težko prepoznati. Pri predmetu se obravnava predvsem:

• zloženi stavek: priredje in podredje – vrste priredja in odvisnikov, perioda
• nominalno in verbalno izražanje sintaktičnih funkcij
• polstavčne (nedoločniške in prislovne) ter pastavčne konstrukcije ter izpusti
• vrivek in pristavek
• priredne in podredne periode
• skladenjske posebnosti kot slogovna izrazna sredstva
• besedni vrstni red v funkciji sporočevalne perečnosti.

CILJI IN KOMPETENCE:
Jezikovni sistem III:
Pri predavanjih so študenti uvedeni v študij skladenjske problematike na način, da se v raznolikosti pristopov v različnih slovnicah najde redeča nit in da se poišče ravnovesje med problemsko in uporabno razlago skladenjskih pojavov. To je še posebej pomembno za študente, ki jim nemški jezik ni materni jezik. Teoretična vprašanja se v seminarju razčiščujejo in usvojijo tako, da se analizira besedila in dela po potrebi dodatne vaje. Tako študenti utrdijo in avtomatizirajo zelo pomembne sintaktične kompetence:

• prepoznavanje zgradbe povedi (prosta, zložena)
• ločevanje vrst stavkov glede sporazumevalnega namena
• usposobljenost za razmejitev med posameznimi stavčnimi členi (razhajanje me obliko in skladenjsko funkcijo in iz tega izhajajoč onomaziološki vidik)
• obvladovanje skladenjskih pravil, ki sloni na razumevanju logike in idiomatike jezika
• razlikovanje morfološke semantične, komunikativne in stilistične ravnine pri skladenjskih analizah
• usposobljenost, da se iste vsebine izrazijo na različne načine in da se razberejo distinkcije med posameznimi parafrazami

Jezikovni sistem IV:
Študentke in študenti nadgrajujejo znanje z bolj zapletenimi in nepravilnimi skladenjskimi zgradbami. Med specifične kompetence na tej stopnji spadajo v glavnem sledeče:

• razpoznavanje in analiza zapletenih priredij in podredij;
• presoja struktur, ki odstopajo od skladenjskih norm, ter analiza njih semantične in stilistične funkcije;
• usposobljenost za korektno in sporočevalnim ciljem ustrezno tvorbo nemških besedil s skladenjskega vidika.

Temeljna literatura

• Duden: Grammatik der deutschen Gegenwartssprache (2005). Der Duden in 12 Bänden. Mannheim: Dudenverlag, 1344 Seiten.
• Erben, Johannes (1984): Deutsche Syntax. Eine Einführung. Bern: Peter Lang, 128 Seiten.
• Helbig, Gerhard/ Buscha, Joachim (2001).: Deutsche Grammatik. Ein Handbuch für den Ausländerunterricht. Langenscheidt, 419-622 Seiten.
• Helbig, Gerhard/Buscha, Joachim (2000): Übungsgrammatik Deutsch. Berlin: Langenscheidt, 379 Seiten.
• Heringer, Hans Jürgen (1989): Lesen lehren lernen. Eine rezeptive Grammatik des Deutschen. Tübingen: Niemeyer, 238 Seiten.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

• Predmet besedotvorja in ključni pojmi.
• Razlika med besedotvorno in fleksijsko morfologijo.
• Vrste motivacije: fonetična, figurativna in morfosemantična.
• Okazionalizmi in leksikalizacija.
• Tvorjenke kot besedotvorni produkt.
• Klasifikacija morfemov (prosti morfem, predpona, pripona, medpona).
• Domači in tuji besedotvorni elementi, hibridi.
• Jezikovnozgodovinske ostaline.
• Morfemske variante (alomorfi).
• Linearna in hierarhična členitev tvorjenk: pojem neposredne sestavine. Pomensko razmerje med neposrednima sestavinama.
• Besedotvorni modeli, produktivnost in sprejemljivost. Besedotvorni pomeni in postopki (zlaganje, eksplicitna in implicitna izpeljava, konverzija, krnjenje, skrajševanje, križanje.)
• Tvorjenke v besedišču in v besedilu, besedotvorne paradigme: niz, skupina, gnezdo, besedotvorna sopomenskost in protipomenskost.
• Splošne značilnosti besedotvorja glavnih besednih vrst: samostalnika, pridevnika, glagola in prislova.
• Izbrana poglavja: tvorjenke s števniki, tvorjenke kot primerjave, poimenovanja barv, izosebnolastne tvorjenke, navidezni pridevniški deležniki, komični učinki, razmerja med tvorjenko in pomensko ustrezno besedno zvezo, izražanje modalnosti z besedotvornimi elementi itd.

CILJI IN KOMPETENCE:
Cilj predmeta je seznaniti študente z zakonitostmi tvorjenja enobesednih leksemov v sodobnem nemškem jeziku, s ključnim inštrumentarijem za razumevanje te jezikoslovne discipline, prepoznavanjem besedotvornih postopkov, z razmerji med enobesednimi leksemi v odnosu do besedila in leksikona, s prepoznavanjem pomenskih razmerij med posameznimi besednimi sestavinami, s prepoznavanjem motiviranosti tvorjenke (osnovni in preneseni pomen), z izbiro pravega besedotvornega postopka, ki je kontekstualno najustreznejši za tvorbo višjih jezikovnih znakov: stavka in besedila.

Študentje razumejo ključni inštrumentarij te jezikovne discipline, prepoznavajo besedotvorne postopke in pomenska razmerja med besednimi sestavinami, prepoznavajo motiviranost tvorjenk in znajo izbrati pravi besedotvorni postopek v določeni besedilni vrsti in govornem položaju.

Temeljna literatura

• Barz, Irmhild/Schröder, Marianne/Hämmer, Karin/Poethe, Hannelore (2002): Wortbildung – praktisch und integrativ. Ein Arbeitsbuch. Frankfurt am Main etc.: Lang, 187 str.
• Eichinger, Ludwig M. (2000): Deutsche Wortbildung. Eine Einführung. Tübingen: Narr, 242 str.
• Fleischer, Wolfgang/Barz, Irmhild (1995): Wortbildung der deutschen Gegenwartssprache. Tübingen: Niemeyer, 353 str.
• Naumann, Bernd (1986): Einführung in die Wortbildungslehre des Deutschen. Tübingen: Niemeyer, 119 str.
• Tanzer, Harald/Čuden, Darko (2001): 2.000x Minuten-Training. Deutsch als Fremdsprache. Aufbauwortschatz. München: Compact, 140 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

• Predmet leksikologije. Leksem kot jezikovni znak: razmerje med obliko in vsebino. Pomenski del leksema in struktura pomenin.
• Historično in aktualno v besedišču. Motivacija in arbitrarnost.
• Osrednje in razširjeno besedišče. Standardne variante: nemška, avstrijska in švicarska nemščina s tevtonizmi, avstriacizmi in helvetizmi.
• Pisani in govorjeni jezik, normirani jezik, pogovorni jezik, jezik žensk, moških, socialnih skupin. Dialekti.
• Členjenje besedišča na parametre: zastarelo, vulgarno, ljubkovalno, privzdignjeno, regionalno itd. Privzemanje iz tujih jezikov.
• Besedna polja in besedne družine.
• Nadpomenke, podpomenke, sopomenke, protipomenke.
• Onomastika.
• Denotativni in konotativni pomen leksemov: potencialni in udejanjeni (kontekstualni) pomen.
• Razvoj in spremembe v besedišču.
• Osnovni principi sestavljanja slovarjev, vrste slovarjev.

Cilj predmeta je, da študentje dobijo uvid v strukturiranost besedišča sodobnega nemškega jezika (vedno tudi v refleksiji z maternim jezikom), da prepoznavajo razmerja med posameznimi elementi tega mnogoplastnega sistema, da ugotovitve znajo povezovati z drugimi jezikoslovnimi disciplinami (tistimi, ki so njegovi podsistemi: morfologija, besedotvorje, idiomatika, in tistimi, ki na leksikologiji gradijo: skladnja, besediloslovje, pragmalingvistika, sociolingvistika, translatologija), da znajo uporabljati slovarje, da razumejo jezikovne in izvenjezikovne procese, ki sooblikujejo podobo jezika (nastajanje besed, zastarevanje in odmiranje, pridobivanje novih pomenov itd.).

Temeljna literatura

• Barz, Irmhild./Fix, Ulla./Lerchner, Gotthard. (2002) (Hrsg.): Das Wort in Text und Wörterbuch. Stuttgart, Leipzig: Hirzel, 173 str.
• Lutzeier, Peter. R. (1995): Lexikologie. Ein Arbeitsbuch. Tübingen: Stauffenberg, 167 str.
• Römer, Christine/Matzke, Brigitte (2005): Lexikologie des Deutschen. Eine Einführung. Tübingen: Narr, 225 str.
• Schippan, Thea (1992): Lexikologie der deutschen Gegenwartssprache. Tübingen: Niemeyer, 269 str.
• Schlaefer, Michael (2002): Lexikologie und Lexikographie. Eine Einführung am Beispiel deutscher Wörterbücher. Berlin: Schmidt, 148 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:

• Mesto in metode kontrastivne lingvistike (unilateralna in bilateralna)
• Temeljni pojmi: tertium comparationis, jezikovno znamenje, kongruenca, ekvivalenca, konvergenca, divergenca, interferenca
• Problematika razlik in podobnosti med jezikovnima sistemoma in jezikovno rabo (udeleženske vloge, glagolska, samostalniška in pridevniška vezljivost, predlogi, stavčni vzorci, trpnik, modalnost, leksikalna ekvivalenca, lažni prijatelji, frazeologizmi, besedotvorni vzorci, razmerje med skladnjo in besedotvorjem, manjšalnice, lastna imena, glasoslovje in pravopis, samostalniški in glagolski stil, besedilna slovnica itd.

CILJI IN KOMPETENCE:
Cilj predmeta je, da študentje uzavestijo skupne značilnosti, podobnosti in razlike med nemščino in slovenščino, pri čemer je glavni poudarek na prepoznavanju razlik z jezikovnosistemskega, besediloslovnega in stilističnega vidika; da prepoznavajo ujemalna in neujemalna razmerja med jezikovnimi znamenji na vseh jezikovnih ravninah: glasoslovni, oblikoslovni, besedoslovni in skladenjski ravnini; da so zmožni primerjati jezikovne danosti v obeh jezikih, aplicirati pridobljeno znanje pri vzpostavljanju razmerij med jezikoma; da so sposobni sprejemati drugačnost ob zavedanju lastne identitete; da predvidevajo jezikovne probleme, relevantne s translatološkega in didaktičnega vidika; da vzpostavljajo vzporednice med slovensko in nemško kulturno stvarnostjo, da spoznavajo jezikovno in širšo kulturno zgodovino, da ozaveščajo lastno identiteto z vidika med- in večkulturnosti.

Temeljna literatura

• Börner, Wolfgang/Vogel, Klaus (ur.) (1998): Kontrast und Äquivalenz. Beiträge zu Sprachvergleich und Übersetzung. Tübingen: Narr, 307 str.
• James, Carl (1980): Contrastive Analysis. New York: Longmann, 209 str.
• Krevs Birk, Uršula/Čuden, Darko (ur.) (2006): Kontrastive Analyse. Ein Reader. Ljubljana, 56 str.
• Sternemann, Reinhard (et al.) (1983): Einführung in die konfrontative Linguistik. Leipzig: Enzyklopädie, 147 str.
• Zorman, Marina/Ehrhardt, Horst (ur.) (2005): Semantische Probleme des Slowenischen und des Deutschen. Frankfurt am Main (etc.): Lang, 335 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:

• Teoretično ozadje literarne didaktike kot znanstvene discipline;
• specifičnost literarnih kompetenc in njihova kategorizacija;
• literarne in medijske kompetence; produktivne kompetence;
• izbira in določanje učnih ciljev;
• kriteriji za izbiro literarnih besedil;
• vprašanja kanona, literarna besedila za zgodnje stopnje učenja, zvočna in slikovna besedila;
• interpretacijski postopki za predpripravo didaktizacije;
• napotki za konkretne didaktizacije in organizacijo literarnodidaktičnega gradiva;
• nastopi v razredu in refleksija o njih.

CILJI IN KOMPETENCE:

• Predmet ima štiri temeljne cilje:
• ustvariti razumevanje o potrebi in smotrnosti vključevanja literarnih besedil v pouk nemščine od prve stopnje dalje;
• posredovati osnovne metode izbire učnih ciljev, kompetenc, ustreznih besedil;
• seznaniti študente in študentke z didaktizacijskimi postopki;
• praktični preizkus teoretičnega znanja pri izdelavi konkretnih primerov didaktizacij literarnih besedil.

Predmetnospecifične kompetence:

• razumevanje širokega potenciala literarnih besedil pri pouku tujega jezika na različnih stopnjah in v različnih učnih okoljih;
• poznavanje kompetenčnega pristopa in okvira literarnih kompetenc;
• razlikovanje med literarnimi in drugimi jezikovnimi, komunikacijskimi, socialnimi idr. kompetencami
• sposobnost postavljanja ustreznih učnih ciljev in izbire literarnih kompetenc ter sposobnost ustvarjanja vaj za doseganje teh ciljev;
• sposobnost argumentirane izbire literarnih besedil ter ustreznih didaktičnih metod;
• sposobnost na te cilje osredinjene analize in interpretacije literarnega besedila za pripravo učne ure;
• sposobnost uporabe ustreznih in sodobnih didaktičnih postopkov;
• sposobnost organizacije priprav in učnega gradiva.

PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:

• Poznavanje literarnodidaktičnih metod, postopkov in področij ter didaktičnega orodja; poglobljeno znanje in razumevanje funkcioniranja literarnih besedil in literarnega sistema, razvijanja in pospeševanja literarnih kompetenc in njihove uporabnosti na različnih stopnjah pri pouku tujega jezika. Razumevanje doslednosti in usklajenosti vseh elementov pri učni pripravi.

Temeljna literatura

• Bogdal K.M. und Korte H.: Grundzüge der Literaturdidaktik. München:dtv 2002. 329 str.
• Neva Šlibar: Wie didaktisiere ich literarische Texte? Ljubljana:CPI, Filozofska fakulteta 2011. 231 str.
• Meta Grosman: Književnost in branje v medkulturnem položaju. V: M.G.: Razsežnosti branja. Ljubljana:Karantanija 2006. Str. 215-286.
• Neva Šlibar (ur.): Barve strpnosti, besede drugačnosti, podobe tujosti. Vzgoja za strpnost in sprejemanje drugačnosti preko mladinske književnosti. Ljubljana:CPI, Filozofska fakulteta 2006. 244 str. (izbrana poglavja)
• Učno gradivo v e-učilnici.

Preverjanje in ocenjevanje

• Pisni izdelki med letom
• Seminarska naloga (didaktizacija literarnega besedila) in predstavitev

Ime predmeta

Opis predmeta

 Vsebina:

• Nemška literarna produkcija tujih avtorjev
• Nemška ustvarjalnost v tujem okolju
• Lastno in tuje v nemški književnosti
• Razlike med »ženskim« in »moškim« pisanjem
• (Avto)biografija kot transgresija življenja v literaturo
• Literatura v filmu kot medialna transgresija
• Recepcija tradicionalnih motivov in mitov v nemški književnosti
• Komika in parodija kot prestop kulturne in estetske norme
• Narava in kultura v nemški književnosti

Cilji in kompetence:

Študentke in študenti
• se zavedajo geografsko-topoloških, kulturnih, individualnih, estetskih ter medialnih meja;
• razvijejo zavest o svoji lastni ter tuji identiteti ter poglobijo njihovo razumevanje
• se soočajo s posledicami transgresij na kulturnih, individualnih, estetskih ter drugih področjih, ki jih kritično reflektirajo na osnovi teoretskega diskursa in literarnih del
• nadgradijo interkulturne kompetence

Temeljna literatura

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

• večjezičnost;
• literarno življenje;
• mecenstvo;
• prevajalske tehnike;
• tehnike priredbe;
• povezava med teoretsko refleksijo in besedilno analizo.

CILJI IN KOMPETENCE:
Študentke in študenti pridobijo eksemplaričen vpogled v alteriteto srednjeveške literature, torej v njene produkcijske in recepcijske pogoje.

Študentke in študenti:

• so sposobni diferenciranega razumevanja in posredovanja literarnih in kulturnih pojavov, procesov, kontinuitet in diskontinuitet v srednjem veku;
• razumejo kulturne transfere in izmenjave;
• kritično reflektirajo specifične okoliščine literarnega življenja v srednjem veku in vzpostavljajo komparativne paralele s sodobnostjo.

PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
Poznavanje specifičnih okoliščin literarnega življenja v srednjem veku omogoča razumevanje kulturnega transfera in izmenjave.

Temeljna literatura

• Bumke Joachim (1967): Die romanisch-deutschen Literaturbeziehungen im Mittelalter. Heidelberg: Winter, 107 str.
• Bumke, Joachim (1979): Mäzene im Mittelalter: die Gönner und die Auftraggeber der höfischen Literatur in Deutschland. München: Beck, 717 str (kot enciklopedični priročnik)
• Kasten, Ingrid/Parabicini, Werner/Perennec, René (ur.) (1998): Kultureller Austausch und Literaturgeschichte im Mittelalter. Sigmaringen: Thorbecke, 384 str (pregledno).
• Janko, Anton: Nemška literarna ustvarjalnost na Slovenskem: zgodovinski oris. V: Orožen, Martina (ur.): Informativni kulturološki zbornik. Ljubljana: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, str. 319-333.
• Janko, Anton (1996): Nemško literarno tvorstvo na Slovenskem v 16. stoletju. V: Jakopin, Franc/Kerševan, Marko/Pogačnik, Jože (ur.): III: Trubarjev zbornik. Ljubljana: Slovenska matica, Slovensko protestantsko društvo, 168-177.
• Janko, Anton/Henkel, Nikolaus (1997): Nemški viteški liriki s slovenskih tal: Žovneški, Gornjegrajski, Ostrovrški. Ljubljana: ZIFF, 72 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Literarni sistem I

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:
Literarni sistem I in II sta komplementarna dela uvoda v literarno vedo. Predavanja iz Literarnega sistema I zajemajo temeljna vprašanja literarne vede, od njenih osnov – estetika, poetika, retorika – prek problematike avtonomije umetnosti do temeljnih pojmov literarne vede, kot so avtor, bralec, literarne vrste in zvrsti, problem periodizacije, kanon, intertekstualnost ipd. Izpostavljeno je vprašanje literarnosti ter razlike med literarnimi in neliterarnimi besedili. Osrednji del predmeta je namenjen liriki, osnovnim značilnostim in elementom lirskih besedil, analizi in interpretaciji pesmi iz različnih obdobij nemške književnosti.

Vaje se navezujejo na predavanja. Namenjene so delu s konkretnimi literarnimi besedili in razvijanju zmožnosti analize, sinteze, argumentiranja in uporabe literarnovednih orodij.

CILJI IN KOMPETENCE:

Cilj predmeta je seznaniti študente s temeljnimi literarnoteoretičnimi in literarnozgodovinskimi pojmi v povezavi z nemško književnostjo, jih senzibilizirati za literarne postopke (tudi v vsakdanjem življenju) in jih usposobiti za samostojno delo s (krajšimi) literarnimi besedili.

Študentke in študenti:
- poznajo osnovne literarnovedne pojme
- kategorizirajo literarna besedila v ustrezna obdobja in zvrsti
- ustrezno uporabljajo literarnovedne pojme, orodja, teorije in metode
- analizirajo in interpretirajo krajše literarno besedilo – pesem.

Študenti ob zaključku predmeta:
- poznajo osnovne pojme literarne vede in jih znajo ustrezno kontekstualizirati;
- zavestno razlikujejo med literarnimi in neliterarnimi besedili;
- zaznavajo strukturne posebnosti literarnih besedil, se nanje odzivajo in jih razčlenjujejo;
- argumentirano analizirajo, sintetizirajo in osmišljajo literarna besedila;
- razvijejo samorefleksijo in različne literarne in besedilne kompetence;
- znajo zavestno uporabiti literarnovedna orodja za besedilne analize;
- literarno produkcijo in recepcijo razumejo tako v estetskem kot v kulturnozgodovinskem kontekstu.

Temeljna literatura

- Benedikt Jeßing / Ralph Könen (2003): Einführung in die neuere deutsche Literaturwissenschaft. Stuttgart: Metzler (izbrana poglavja).
- Kristin Felsner / Holger Helbig / Therese Manz (2009): Arbeitsbuch Lyrik. Berlin: De Gruyter Verlag (Akademie Studienbücher – Literaturwissenschaft)
- Neva Šlibar: Rund um Literatur I (2009). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete

Preverjanje in ocenjevanje

DODATI POGOJI ZA OPRAVLJANJE ŠTUDIJSKIH OBVEZNOSTI: Pri vajah je pogoj za pristop k izpitu iz vaj 80% prisotnost ter opravljene vse obveznosti.
OCENJEVANJE:
Seminarske vaje: analiza pesmi (70%) ter opravljene obveznosti (30%).
Predavanja: pisni (60%) in ustni (40%) izpit.

Končna ocena iz Literarnega sistema I je sestavljena iz seminarskih vaj (40 %) ter ocene izpita (60%).

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

CILJI IN KOMPETENCE:
Cilj predmeta je osnovno poznavanje literarnih teorij in metod, poznavanje različnih pristopov k raziskovanju literature, k interpretaciji in vrednotenju literarnih del ter umeščanje literarnega diskurza v druge družbene diskurze. Cilj vaj je sposobnost samostojne uporabe literarnovednega orodja.

Temeljna literatura

• Neva Šlibar (2009): Rundum Literatur I. Ljubljana: Znanstvena založba FF.
• Tomo Virk (2008): Moderne metode literarne vede. Ljubljana: Znanstvena založba FF.
• Grübel/Grüttenmeier/Lethen (2001): Orientierung Literaturwissenschaft. Reinbek bei Hamburg:Rowohlt, str. 7-18, 87–210.

Preverjanje in ocenjevanje

Končna ocena je sestavljena iz obeh ocen v razmerju 40:60.

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

CILJI IN KOMPETENCE:
Cilj predmeta je osnovno poznavanje literarnih teorij in metod, poznavanje različnih pristopov k raziskovanju literature, k interpretaciji in vrednotenju literarnih del ter umeščanje literarnega diskurza v druge družbene diskurze. Cilj vaj je sposobnost samostojne uporabe literarnovednega orodja.

Temeljna literatura

• Neva Šlibar (2009): Rundum Literatur I. Ljubljana: Znanstvena založba FF.
• Tomo Virk (2008): Moderne metode literarne vede. Ljubljana: Znanstvena založba FF.
• Grübel/Grüttenmeier/Lethen (2001): Orientierung Literaturwissenschaft. Reinbek bei Hamburg:Rowohlt, str. 7-18, 87–210.

Preverjanje in ocenjevanje

Končna ocena je sestavljena iz obeh ocen v razmerju 40:60.

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:
Študentje poglabljajo svoje znanje o zgodovini dramatike, zlasti dramatike nemškega govornega področja, o zgodovini gledališča in zgodovini teorij drame. Različne težnje in posebne značilnosti nemške dramatike 20. stoletja povezujejo z razvojnimi težnjami gledališke umetnosti in ustreznimi teoretskimi in analitičnimi pristopi. Pridobljeno znanje aplicirajo na sodobno dramsko in gledališko produkcijo.

CILJI IN KOMPETENCE:

• Študentke in študenti so sposobni:
• analizirati dramska besedila in gledališke uprizoritve;
• prepoznavati razvojne težnje v sodobni dramski in gledališki produkciji;
• prepoznavati medijskospecifične strukture dramskih besedil;
• poznajo značilnosti gledališkega medija;
• analizirati razmerje med dramskim besedilom in uprizoritvijo;
• umestiti dramsko besedilo v družbeni kontekst;
• reflektirati razmerje med literarnim, gledališkim in drugimi družbenimi diskurzi.

PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
Študentje poznajo najpomembnejše teorije drame od Aristotela do danes; poznajo najvplivnejše dramske in gledališke avtorje nemškega govornega področja v 20. stoletju in začetku 21. stoletja.

Študentje razumejo teorije drame; razumejo posebne značilnosti dramskih besedil v razmerju do gledališkega medija in pomen gledališke interpretacije dramskih besedil.

Temeljna literatura

• Aristoteles (1982): Poetik. Stuttgart: Reclam, 180 str.
• Asmuth, Bernhard (1980): Einführung in die Dramenanalyse. Stuttgart; Weimar: Metzler, 224 str.
• Fischer-Lichte, Erika (1993): Kurze Geschichte des deutschen Theaters. Tübingen, Basel: Francke, 300-435 str.
• Virant, Špela (2004): Redramatisierter Eros. Zur Dramatik der 1990er Jahre. Münster: LIT Verlag, 25-79 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Mentor

Mentor magistrskega dela je lahko vsak visokošolski učitelj z ustreznega habilitacijskega področja. Mentor se določi vsakič individualno na osnovi prijavljenega delovnega naslova magistrskega dela. Mentorje si oglejte tu.

Opis predmeta

Z magistrskim delom študent poglobi izbrano tematiko, kritično uporabi dostopne vire in literaturo ter ovrednoti izbrano vsebino magistrskega dela.

CILJ:
Študent pod vodstvom mentorja/mentorice samostojno izdela pisno magistrsko delo. Cilj je razvijanje samostojnega, kritičnega in etičnega načina dela. Z javno predstavitvijo dela študent pridobi komunikacijske spretnosti in sposobnosti.

KOMPETENCE:

• poznavanje značilnosti znanstvenega diskurza v pisni in govorjeni komunikaciji;
• sposobnost oblikovanja problema, postavljanja hipotez ter izdelave načrta reševanja problema na izbranem področju;
• obvladovanje znanstvene in strokovne terminologije z obeh strokovnih področij;
• sposobnost analize, sinteze in vrednotenja;
• sposobnost samostojnega iskanja, zbiranja in analiziranja gradiva;
• sposobnost uporabe ustreznega metodološkega pristopa;
• sposobnost utemeljitve izbranih metod in tehnik raziskovanja;
• sposobnost povezovanja usvojenega intra- in interdisciplinarnega znanja;
• sposobnost strokovne in učinkovite uporabe IKT pri iskanju, izbiranju, obdelavi, predstavitvi in posredovanju informacij;
• sposobnost kontekstualizacije in samostojnega nadgrajevanja pridobljenih informacij in podatkov;
• sposobnost (samo)evalvacije in (samo)ocenjevanja ter kritičnega in celostnega razmišljanja.

PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
Poznavanje in uporaba metod znanstvenoraziskovalnega dela znotraj humanistike, recepcija znanstvenega članka; razumevanje pluralnosti teoretičnih in metodoloških pristopov; kompetentna pisna in ustna produkcija znanstvenega besedila.

Temeljna literatura

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:

• Jezikovnozgodovinska uvrstitev srednje visoke nemščine;
• pisava in izgovorjava samo- in soglasnikov srednjevisoko-nemških besedil;
• fonemski sistem srednje visoke nemščine in sprememba fonemov;
• morfološki sistem v srednji visoki nemščini in morfološke spremembe;
• izbrana poglavja iz skladnje;
• srednjevisokonemško besedišče in leksikalno-semantične spremembe;
• prevajanje izbranih srednjevisokonemških besedil v sodobni nemški jezik.

CILJI IN KOMPETENCE:
Študentke in študenti

• se podrobneje seznanijo z jezikovnim sistemom srednje visoke nemščine, ki ga spoznavajo tako s sinhronega kakor tudi z diahronega vidika;
• spoznajo specifične sintaktične strukture srednjevisokonemških besedil ter semantičnih posebnosti srednjevisokonemških leksemov, ki se kljub navidezni podobnosti z novovisokonemškimi v določeni meri razlikujejo od njihovega sodobnega pomena;
• na osnovi pridobljenih sistemskih ter medkulturnih kompetenc študenti razvijejo sposobnost za analiziranje jezikovnozgodovinskih vprašanj in povezav;
• zmožni so razumeti oblikovne in sintaktične posebnosti srednjevisokonemških variant;
• so sposobni prevajati lažja srednjevisokonemška besedila v današnji nemški jezik.

Temeljna literatura

• Fleischer, Wolfgang (1997): Phraseologie der deutschen Gegenwartssprache. Tübingen: Niemeyer, 299 str.Betten, Anne: Grundzüge der Prosasyntax (1987). Stilprägende Entwicklungen vom Althochdeutschen zum Neuhochdeutschen. Tübingen: Niemeyer, 199 str.
• Ehrismann, Otfrid (1995): Ehre und Mut, Âventiure und Minne: höfische Wortgeschichten aus dem Mittelalter. München: Beck, 275 str.
• Weddige, Hilkert (2003): Mittelhochdeutsch. Eine Einführung. München: Beck, 210 str.
• Donhauser, Karin/Fischer, Annette/Mecklenburg, Lars (2006): Moutons interaktive Einführung in die Historische Linguistik des Deutschen Berlin, New York: Walter de Gruyter (CD-ROM, Online, za Windows 98 in novejše programe).
• Z drugo relevantno literaturo se slušatelji seznanijo na predavanjih.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Število kreditnih točk

Opis predmeta

 Vsebina:

Temeljit pregled medkulturne germanistike, predstavitev njenega razvoja in najpomembnejših teorij in metod. V ospredju so vprašanja tujosti in drugosti ter predstavitev konceptov medkulturnosti, multikulturnosti in transkulturnosti. Vprašanja kulturološko usmerjene literarne in jezikovne vede se didaktično navezujejo na kontekst poučevanja nemščine kot tujega jezika.

Cilji in kompetence:

Študentke in študente se pregledno seznanijo s področjem medkulturne germanistike, s ciljem izboljšanja posredovalne kompetence v nemščini kot tujem jeziku. Poglobljeno se ukvarjajo z vprašanji tujosti in hibridnosti kultur z literarnega in kulturološkega vidika ter se senzibilizirajo za jezikoslovna vprašanja, vezana na odnos med kulturo in jezikom. Vse teme razumejo in obravnavajo skozi optiko praktičnega poučevanja tujega jezika.
Študentke in študenti so sposobni razumeti koncepcionalne, teoretične in metodične osnove medkulturne germanistike, kritično in refleksivno vzpostavljati medkulturne, transkulturne in multikulturne povezave, analizirati medkulturno komunikacijo, razumeti smeri aktualnega razvoja, integralno povezovati različne medkulturne kontekste s prakso poučevanja nemščine kot tujega jezika itd.

Temeljna literatura

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Medkulturnost DACHL I

Nosilec / izvajalec

doc. dr. Johann Georg Lughofer

Opis predmeta

CILJI in KOMPETENCE:
Die Vorlesung soll die TeilnehmerInnen in interkulturellen Fragen sensibilisieren und stellt Theorien der interkulturellen Kommunikation vor. Die eigene kulturelle Prägung und die Analyse möglicher interkultureller Missverständnisse soll dabei ermöglicht werden. Kontraproduktive Stereotypen, Vourteile und Kommunikationsmuster werden dabei besprochen und analysiert.
Der kulturelle Hintergrund von Raum, Zeit und anderen Dimensionen wird beleuchtet – mit Schwerpunktlegung auf die deutschsprachigen Länder, was auch einer Vorbereitung für Leben und Arbeit im Ausland darstellt. Strategien interkulturelle Missverständnisse zu verhindern und interkulturelle Komplikationen zu lösen werden entwickelt.
Ebenso wird eine Einführung in interkulturelle Aspekte der Germanistik – in Kommunikationstheorien, Literaturwissenschaft, Kulturwissenschaft, Sprachdidaktik und Sprachwissenschaft geboten.

Temeljna literatura

• (2007) Heringer, Hans Jürgen: Interkulturelle Kommunikation. Tübingen, Basel: A. Francke, 230 str.
• (2006) Wintersteiner, Werner: Poetik der Verschiedenheit. Celovec: Drava, 290 str.
• (2001) Roche, Jörg: Interkulturelle Sprachdidaktik. Eine Einführung. Tübingen: Gunther Narr, 230 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Izpit.

Ime predmeta

Medkulturnost DACHL II - Avstrija

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

CILJI IN KOMPETENCE:
Pregled družbenega in političnega razvoja Avstrije v 20. stoletju.

Ključne kompetence:

• uporaba pridobljenega znanja pri analizi aktualnih dogodkov,
• predstavitev kompleksnih tem različnim ciljnim skupinam,
• didaktizacija tem kot učne enote.

Strokovne kompetence:

• razumevanje aktualnih političnih in družbenih vprašanj v Avstriji v zgodovinskih okvirih,
• predstavitev političnega sistema v Avstriji ter njegova primerjava z drugimi sistemi,
• uporaba političnih, družbenih ter gospodarskih izrazov glede na nemško govoreče države,
• poznavanje najbolj pomembnega kulturnega dogajanja v Avstriji v 20. stoletju,
• zna samostojno diskutirati o kompleksnih tem iz političnega, družbenega in kulturnega življenja
• predstavitev družbe in kulture nemško govorečih dežel različnim ciljnim skupinam.
• Medkulturne kompetence in znanja:
• analiza evropskega in globalnega razvoja s stališča Avstrije,
• prepoznavanje določenih in v avstrijskem diskurzu značilnih tem ter njihova primerjava s slovenskim diskurzom.

Temeljna literatura

• Vocelka, Karl (2000): Geschichte Osterreichs. Kultur - Gesellschaft - Politik. Graz: Styria, S. 7 - 359.
• Talos, Emmerich und Horvath, Elisabeth (2000): Osterreich. Tatsachen und Zahlen. Wien: Bundespressedienst, S. 89-118 und S. 155-202.
• Lichtenberger, Elisabeth (2002): Osterreich. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, S. 6-58.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Medkulturnost DACHL II - Nemčija

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

CILJI IN KOMPETENCE:
Pregled družbenega in političnega razvoja Nemčije v 19. in 20. stoletju

Ključne kompetence:

• uporaba pridobljenega znanja pri analizi aktualnih dogodkov;
• predstavitev kompleksnih tem različnim ciljnim skupinam;
• didaktizacija tem kot učne enote.

Strokovne kompetence:

• razumevanje aktualnih političnih in družbenih vprašanj v Nemčiji v zgodovinskih okvirih;
• predstavitev političnega sitsema v Nemčiji ter njegova primerjava z drugimi sistemi;
• uporaba političnih, družbenih ter gospodarskih izrazov glede na nemškogovoreče države;
• poznavanje najbolj pomembnega kulturnega dogajanja v Nemčiji v 20. stoletju;
• zna samostojno diskutirati o kompleksnih tem iz političnega, družbenega in kulturnega življenja;
• predstavitev družbe in kulture nemškogovorečih dežel različnim ciljnim skupinam.

Jezikovne kompetence:

• branje strokovnih besedil s področja zgodovine in politike;
• širitev besedišča na področju politike ter zgodovine;
• poslušanje in branje literarnih ter dokumentarnih besedil.

Medkulturne kompetence in znanja:

• analiziranje evropskega in globalnega razvoja s stališča Nemčije;
• prepoznavanje določenih v nemškem diskurzu značilnih tem ter njihova primerjava s slovenskim diskurzom.

Temeljna literatura

• Zolling, Peter (2005): Deutsche Geschichte von 1871 bis zur Gegenwart. München: Hanser. 363 str.
• Schildt, Axel/Siegfried, Detlef (2009): Deutsche Kulturgeschichte: Die Bundesrepublik von 1945 bis zur Gegenwart. München: Hanser, 696 str.
• Sabrow, Martin (Hg., 2009): Erinnerungsorte der DDR. München: Beck. 619 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Medkulturnost DACHL II - Švica

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

Politični sistem (zveza, kantoni, občine), pojem »Eidgenossenschaft«, Švica v evropskem prostoru, vloga Švice v svetovnih vojnah (nevtralnost), priseljenci, vsakdanja kultura, jezikovna posebnost Švice (večjezičnost/pomen narečja), ipd.

CILJI IN KOMPETENCE:
Pregled družbenega in političnega razvoja Švice (& Liechtensteina) v 20. stoletju

Ključne kompetence

• uporaba pridobljenega znanja pri analizi aktualnih dogodkov
• predstavitev kompleksnih tem različnim ciljnim skupinam
• didaktizacija tem kot učne enote

Strokovne kompetence

• razumevanje aktualnih političnih in družbenih vprašanj v Švici (& Liechtensteina) v zgodovinskih okvirih
• predstavitev političnega sitsema v Švici (& Liechtensteinu) ter njegova primerjava z drugimi sistemi
• uporaba političnih, družbenih ter gospodarskih izrazov glede na nemškogovoreče države
• poznavanje najbolj pomembnega kulturnega dogajanja v Švici v 20. stoletju
• zna samostojno diskutirati o kompleksnih tem iz političnega, družbenega in kulturnega življenja
• predstavitev družbe in kulture nemškogovorečih dežel različnim ciljnim skupinam

Medkulturne kompetence in znanja

• analiziranje evropskega in globalnega razvoja s stališča Švice in Liechtensteina
• prepoznavanje določenih v švicarskem diskurzu značilnih tem ter njihova primerjava s slovenskim diskurzom.

Temeljna literatura

• Fahrni, Dieter (2000): Schweizer Geschichte. Ein historischer Abriss von den Anfängen bis zur Gegenwart. Zürich: Pro Helvetia Schweizer Kulturstiftung. 147 str.
• Baur, Arthur (1990): Schweizerdeutsch – woher und wohin? Zürich: Rohr. 150 str.
• Siebenhaar, Beat u. Wyler, Alfred (1997): Dialekt und Hochsprache in der deutschsprachigen Schweiz. Zürich: Pro Helvetia Schweizer Kulturstiftung, 43 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Metodika znanstvenega dela

Nosilec / izvajalec

doc. dr. Petra Kramberger

Opis predmeta

• Kaj je znanost; principi znanstvenoraziskovalnega dela, metode, znanstveni vs. strokovni diskurz.
• Spoznavanje vsebinske in formalne strukture: slovnice, učbenika, priročnika, enciklopedije, leksikona, monografije, znanstvenega članka v nemščini ter primerjalno s slovenščino.
• Spoznavanje konvencij izbranih znanstvenih besedilnih vrst v nemščini in slovenščini.
• Spoznavanje in uporaba instrumentarija za vsebinsko in formalno oblikovanje referata, seminarske in magistrske naloge (tematska členitev, teza, vrste definicij, predgovor; kazalo, viri/literatura/navedenke, citiranje, opombe; povzetek, bibliografiranje itd.).
• Spoznavanje in uporaba instrumentarija za vsebinsko in formalno oblikovanje referata, seminarske, diplomske in magistrske naloge [...]

CILJI in KOMPETENCE:
Cilj predavanja je študente uvesti v različne metode znanstveno-raziskovalnega dela. Poudarek je na recepciji znanstvenega članka ter produkciji seminarske in magistrske naloge ter produkciji seminarske, diplomske in magistrske naloge.

KOMPETENCE:

• Poznavanje značilnosti znanstvenega diskurza v pisni in govorjeni komunikaciji; poznavanje razlik in podobnosti med nemškim in slovenskim znanstvenim diskurzom.
• Sposobnost analize strukturiranosti in vsebine znanstvenih besedil.
• Poznavanje konvencij posameznih znanstvenih besedilnih vrst.
• Obvladovanje znanstvene in strokovne terminologije s področja germanistike, poznavanje razlik in podobnosti med nemško in slovensko terminologijo s tega področja.
• Sposobnost recepcije znanstvenega besedila s področja germanistike.
• Poznavanje besedilnovrstnih konvencij za produkcijo seminarske in magistrske naloge, bibliografiranje in citiranje itd.
• Poznavanje besedilnovrstnih konvencij za produkcijo seminarske, diplomske in magistrske naloge, bibliografiranje in citiranje itd.

Temeljna literatura

• Eco, Umberto (19987): Wie man eine wissenschaftliche Abschlußarbeit schreibt. Doktor-, Diplom- und Magisterarbeit in den Geistes- und Sozialwissenschaften. Heidelberg: C. F. Müller, 271 str.
• Franck, Norbert/Stary, Joachim (2003): Die Technik wissenschaftlichen Arbeitens. Paderborn: Schöningh, 307 str.
• Hladnik, Miran (1991): Praktični spisovnik ali šola strokovnega ubesedovanja. Ljubljana: samozaložba, 311 str.
• Niederhauser, Jörg (20003): Die schriftliche Arbeit. Ein Leitfaden zum Schreiben von Fach-, Seminar- und Abschlussarbeiten in der Schule und beim Studium. Mannheim (etc.): Dudenverlag, 32 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Pisni izpit 30%
Projektna naloga 70%

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:
Literarnovedna metodologija gradi na usvojenih omejenih literarno metodičnih kompetencah prve stopnje, jih nadgrajuje, dopolnjuje, kontekstualizira, vrednoti in raziskovalno razvija. Predmet nudi pregled pristopov od 19. stoletja do aktualnih metod ter poglobljen študij izbranih konceptov in teorij, predvsem formalizma, strukturalizma, recepcijske estetike, sistemske teorije, teorij spolov, diskurzne analize, novih hermenevtičnih pristopov, poststrukturalističnih refleksij, kulturoloških in medijskih teorij ipd. Izbrane metode so prikazane na paradigmatičnih primerih. Samostojno branje literarnovednih, kulturoloških in estetsko filozofskih besedil spada prav tako k vsebini predmeta. Seminar gradi na samostojnem delu in kritičnem pristopu do teoretičnih modelov.

CILJI IN KOMPETENCE:
Predmet nudi strnjen pregled literarnovednega proučevanja, predvsem v nemškem kontekstu, zgodovino refleksije o temeljnih pojmih, razvoju in spreminjanju literarnovednega orodja in modeliranju literature kot specifičnem socialnem sistemu. Poleg sposobnosti poznavanja in razlikovanja med različnimi teoretskimi koncepti, ravninami literarnovednega proučevanja in utemeljenega izbora ustrezne metodologije za dosego konkretno artikuliranih ciljev, razvija predmet zavest o umeščenosti različnih pristopov v družbeni in zgodovinski kontekst ter o posledicah njihove uporabe. Podrobnejše usvajanje izbranih sodobnih literarnovednih pristopov na posameznih paradigmatskih primerih nudi tako preverbo uporabnosti in omejenosti konkretnih pristopov, njihovih vrzeli kot perspektivo razvijanja novih orodij. Predmet torej usposablja tako za argumentirano legitimizacijo literarnega polja in literarnega sistema kot za raziskovanje na literarnovedne teme in teme iz sorodnih področjih. Študentje z ozaveščenim in samostojnim delom, torej kritično, razvijajo literarno sistemske in literarnovedne kompetence, poznajo, uporabljajo, razvijajo in dopolnjujejo literarno metodični diskurz in literarnovedno metodološko delo.

PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
Pregledno poznavanje literarnovednih metod in teorij ter metodološkega orodja; poglobljeno znanje in razumevanje funkcioniranja izbranih pristopov ter njihove uporabe. Razumevanje teoretičnega modeliranja in njegove potrebe ter učinkih, literarnovednega izrazja, vzajemnosti med teoretičnim orodjem in osmišljanjem literarnih besedil.

Temeljna literatura

• Terry Eagleton (zadnja izdaja): Einführung in die Literaturtheorie. Stuttgart: Metzler, 260 str.
• Franziska Schößler (2006): Literaturwissenschaft als Kulturwissenschaft. Tübingen und Basel:Francke. 274 str.
• Texte der Literaturtheorie der Gegenwart. Hg. v. Dorothee Kimmich, Rolf Günter Renner und Bernd Stiegler. Stuttgart: Reclam 1996 (izbrana poglavja).
• Interna skripta z besedili posameznih izbranih pristopov (v skupnem obsegu 94 str.): Adorno, Aristoteles, Bahtin, Barthes, Baudrillard, Bourdieu, von Braun, Butler, Cixous, Dilthey, Eco, Foucault, Freud, Gadamer, Ingarden, Irigaray, Iser, Jakobson, Japp, Jauss, Kayser, Kristeva, Lotman, Mukarovsky, de Man, Ricoeur, Schlegel, Schleiermacher, S.J. Schmidt, Šklovskij, Staiger, Weigel, Zima.

Preverjanje in ocenjevanje

Končna ocena je sestavljena iz obeh ocen v razmerju 40:60.

Ime predmeta

Nemščina v diahroni perspektivi

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

• spoznavanje različnih nivojev in vrst sprememb v jezikovnem sistemu in besedišču ter njihovih znotraj-, med- in zunajjezikovnih vzrokov;
• soočenje s posledicami sprememb na jezikovni sistem; obravnavanje in vrednotenje temeljnih teorij o jezikovnih spremembah;
• oris primerjalnega jezikoslovja in komparativne metode;
• prazgodovina in sorodstvena razmerja nemškega jezika: indoevropščina, germanščina;
• začetki nemščine;
• nemščina visokega srednjega veka;
• na poti nemškega standardnega jezika;
• nova visoka nemščina;
• tendence sodobne nemščine.

CILJI IN KOMPETENCE:
Študentke in študenti

• pridobijo vpogled v zakonitosti in temelje jezikovnega razvoja od indoevropščine do sodobnega nemškega jezika;
• med drugim se soočijo z vplivom družbenih, političnih in kulturnih sil na jezikovne spremembe, ki jih spoznajo na fonološki, morfološki, sintaktični, leksikalni in semantični ravni.

Glavni cilji predmeta so:

• usposobiti slušatelje, da se zavedajo zgodovinskih jezikovnih stopenj, ki so vplivale na razvoj današnje nemščine;
• da zmorejo pojasniti oblikovne izjeme in posebnosti v sodobnem jezikovnem sistemu na ravni izgovarjave, pravopisa, slovnice in besedotvorja;
• da razumejo podobnosti in razlike med nemščino in sorodnimi jeziki.

Temeljna literatura

• Ernst, Peter (2005): Deutsche Sprachgeschichte. Eine Einführung in die diachrone Sprachwissenschaft des Deutschen. Wien: Facultas Verlags- und Buchhandels AG, 254 str.
• Schmidt, Wilhelm (2006): Geschichte der deutschen Sprache. Ein Lehrbuch für das germanistische Studium. Stuttgart: Hirzel, 189 str.
• Stedje, Astrid (2001): Deutsche Sprache gestern und heute: Einführung in Sprachgeschichte und Sprachkunde. München: W. Fink, 224 str.
• Donhauser, Karin/Fischer, Annette/Mecklenburg, Lars (2006): Moutons interaktive Einführung in die Historische Linguistik des Deutschen. Berlin, New York: Walter de Gruyter (CD-ROM, Online, za Windows 98 in novejše programe).
• Z drugo relevantno literaturo se slušatelji seznanijo na predavanjih.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:
Pri seminarju najprej raziščemo vzroke za nemški in avstrijski ekzil v obdobju 1933–1945: represivna politika nacionalsocialistov do političnih nasprotnikov in Judov ter Gleichschaltung nemške inteligence. Po poglo-bljenem uvodu v kulturne, politične in družbene značilnosti časa pred 1933 in po 1945 se spoznamo z deli posameznih avtorjev, jih intenzivno obdelamo in postavimo v kontekst časa, prostora in smernic tedanje kulture. Na osnovi literarnih besedil avtorjev in avtoric, kot so Joseph Roth, Bertolt Brecht, Franz Werfel, Erich Fried, Anna Seghers, Stefan Zweig, Carl Zuckmayer, Thomas in Klaus Mann ter njihovih biografij se jasno zarišejo vse široke dimenzije izgnanstva in vsega, kar je z njim povezano

CILJI IN KOMPETENCE
Študentke in študenti pri predavanju in seminarju razvijajo zgodovinsko in kritično razumevanje položaja in možnosti, ki so jih imeli izgnanci za literarno in politično delo med časom nemškega nacionalsocializma, prav tako spoznajo odzive dežel gostiteljic. Predavanje obsega pregled književnosti eksila v zgodovinskem, političnem in družbenem kontekstu. Študentke in študenti spoznajo položaj avtorjev in avtoric v izgnanstvu, berejo in analizirajo njihova besedila ter se senzibilizirajo za položaj izgnancev.

Temeljna literatura

• Durzak, Manfred (Hg.): Die deutsche Exilliteratur 1933 – 1945. Stuttgart: Philipp Reclam jun. 1973. (izbrana poglavja)
• Emmerich, Wolfgang und Susanne Heil (Hg.): Lyrik des Exils. Stuttgart: Philipp Reclam jun. 1985.
• Paucker, Henri R. (Hg.): Neue Sachlichkeit. Literatur im „Dritten Reich“ und im Exil. Stuttgart: Philipp Reclam jun. 1999.
• Riegel, Paul und Wolfgang von Rinsum: Deutsche Literaturgeschichte Band 10: Drittes Reich und Exil. München: Deutscher Taschenbuch Verlag 2000. (izbrana poglavja)
• Walter, Hans-Albert: Bedrohung und Verfolgung bis 1933. Deutsche Exilliteratur 1933-1950 Band 1. Darmstadt und Neuwied: Luchterhand 1972. (izbrana poglavja)
• Walter, Hans-Albert: Asylpraxis und Lebensbedingungen in Europa. Deutsche Exilliteratur 1933-1950 Band 2. Darmstadt und Neuwied: Luchterhand 1972. (izbrana poglavja)
• Michael Winkler (Hg.): Deutsche Literatur im Exil 1933-1945. Texte und Dokumente (Reclam) (izbrana besedila)
• Izbor literature se lahko glede na vsakokratni tematski poudarek omeji ali dopolni.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nemška književnost  - Obdobja in tradicije II

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

• Problematika periodizacije in literarnega kanona;
• književnosti pod vplivom humanizma in reformacije;
• barok (1600 – 1700);
• razsvetljenstvo (1700 – 1770);
• viharništvo (1770 – 1785).

CILJI IN KOMPETENCE:
Študentke in študenti

• se seznanijo s problematiko periodizacije nemške književnosti od humanizma do viharništva in z literarnimi tradicijami obravnavanih obdobij, s posebnim poudarkom na razvoju posameznih zvrsti ter tematskih, slogovnih in strukturnih značilnosti eksemplaričnih besedil;
• spoznajo delovanje literarne produkcije in recepcije v širšem kontekstu recipročnega vpliva med književnim snovanjem ter kulturnozgodovinskimi, političnimi, družbenimi, filozofskimi in drugimi dejavniki;
• na podlagi pridobljenih sistemskih kompetenc in skupni analizi za posamezna obdobja tipičnih besedil so študenti zmožni samostojnega kritičnega vrednotenja literarnih tekstov in njihovega umeščanja v konstrukt literarnozgodovinske periodizacije.

Temeljna literatura

• Beutin, Wolfgang idr. (2001): Deutsche Literaturgeschichte. Stuttgart, Weimar: Metzler, str. 51-171.
• Borries, Ernst in Erika von (2000-2003): Deutsche Literaturgeschichte. Zv. 1-3. München: dtv, str. 267-432, 334, 315 str.
• Hoffmann, Friedrich G. / Rösch, Herbert (1996): Grundlagen, Stile, Gestalten der deutschen Literatur. Berlin: Cornelsen, str. 90-213.
• Wagenknecht, Christian (2007): Deutsche Metrik. Eine historische Einführung. München: Verlag C. H. Beck, 172 str.
• Žmegač, Viktor (ur.) (1996): Geschichte der deutschen Literatur vom 18. Jahrhundert bis zur Gegenwart, I/1-I/2. Weinheim: Beltz Athenäum, 446 str, str. 1-215.
• Z drugo relevantno literaturo se slušatelji seznanijo na predavanjih.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nemška književnost  - Obdobja in tradicije II

Število kreditnih točk

Opis predmeta

• Problematika periodizacije in literarnega kanona;
• barok (1600 – 1700);
• razsvetljenstvo (1700 – 1770);
• viharništvo (1770 – 1785);
• weimarska klasika in Goethejeva pozna
• dela (1786 – 1832).

CILJI IN KOMPETENCE:
Študentke in študenti

• se seznanijo s problematiko periodizacije nemške književnosti od 1600 do klasike in z literarnimi tradicijami obravnavanih obdobij, s posebnim poudarkom na razvoju posameznih zvrsti ter tematskih, slogovnih in strukturnih značilnosti eksemplaričnih besedil;
• spoznajo delovanje literarne produkcije in recepcije v širšem kontekstu recipročnega vpliva med književnim snovanjem ter kulturnozgodovinskimi, političnimi, družbenimi, filozofskimi in drugimi dejavniki;
• na podlagi pridobljenih sistemskih kompetenc in skupni analizi za posamezna obdobja tipičnih besedil so študenti zmožni samostojnega kritičnega vrednotenja literarnih tekstov in njihovega umeščanja v konstrukt literarnozgodovinske periodizacije.

Temeljna literatura

• Beutin, Wolfgang idr. (2001): Deutsche Literaturgeschichte. Stuttgart, Weimar: Metzler, str. 51-171.
• Borries, Ernst in Erika von (2000-2003): Deutsche Literaturgeschichte. Zv. 1-3. München: dtv, str. 267-432, 334, 315 str.
• Hoffmann, Friedrich G. / Rösch, Herbert (1996): Grundlagen, Stile, Gestalten der deutschen Literatur. Berlin: Cornelsen, str. 90-213.
• Wagenknecht, Christian (2007): Deutsche Metrik. Eine historische Einführung. München: Verlag C. H. Beck, 172 str.
• Žmegač, Viktor (ur.) (1996): Geschichte der deutschen Literatur vom 18. Jahrhundert bis zur Gegenwart, I/1-I/2. Weinheim: Beltz Athenäum, 446 str, str. 1-215.
• Z drugo relevantno literaturo se slušatelji seznanijo na predavanjih.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nemška književnost – Obdobja in tradicije III

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

CILJI IN KOMPETENCE:
Cilj predmeta je študente in študentke na podlagi literarnozgodovinskega in kulturološkega uvida, postopkov besedilne analize in v luči različnih metodoloških pristopov senzibilizirati za branje in razumevanje literarnih besedil, napisanih okoli leta 1800, jih usposobiti za kritično branje in analizo tako literarnih kot literarno-zgodovinskih in literarno-znanstvenih besedil ter jih usposobiti za samostojno uporabo dobljenih spoznanj.

Poznavanje kulturnozgodovinskega konteksta omogoča študentkam in študentom diferencirano razumevanje pomena in funkcije obravnavanih besedil.
Predavanje in seminar se dopolnjujeta in nadgrajujeta. Seminar k predavanju je namenjen usvajanju in utrjevanju literarnozgodovinskega razumevanja obravnavane tematike in samostojnega analiziranja literarnih del.

Študentke in študenti:

• znajo prepoznati stile in značilnosti posameznih obdobij;
• znajo analizirati literarna besedila in o njih diskutirati na višjem nivoju;
• znajo samostojno in kritično pristopiti do literarnih besedil;
• so zmožni samostojnega literarno-zgodovinskega študija;
• znajo osvetliti prepletenost in vzajemno učinkovanje najrazličnejših literarno-kulturnih, estetskih, družbenih, in družbenopolitičnih procesov, ki vplivajo na izoblikovanje literarnega kanona;
• z upoštevanjem kulturnega, socialnega, zgodovinskega in drugih kontekstov, v katerih so besedila nastala, nadgrajujejo svoje medkulturne kompetence;
• k obravnavanim delom pristopajo interdisciplinarno in povezujejo svoja spoznanja z drugimi znanstvenimi strokami.

Temeljna literatura

• Primarna dela obravnavanih avtorjev – seznam obvezne in priporočene literature je objavljen na začetku leta v e-učilnici.

Sekundarna literatura:

• Brenner, Peter J. (2011 ali pozneje): Neue deutsche Literaturgeschichte: Vom »Ackermann« zu Günter Gras. Berlin: De Gruyter ALI
• Žmegač, Viktor (1992): Geschichte der deutschen Literatur vom 18. Jh. bis zur Gegenwart (in vier bzw. sechs Bänden). Frankfurt/Main: Athenäum Taschenbücher (lahko tudi na CD).
• Kluge, Manfred u. Radler, Rudolf (Hg.) (1974 ali pozneje): Hauptwerke der deutschen Literatur. Einzeldarstellungen und Interpretationen. Edition Kindlers Literaturlexikon. München: Kindler Verlag, 77 str.
• Wilpert, Gero von (1979 ali pozneje): Sachwörterbuch der Literatur. Stuttgart: Alfred Kröner Verlag, 40 str.
• Druga zadevna literatura, zlasti članki in prispevki v revijah in zbornikih, deloma objavljeno v pdf obliki v e-učilnici.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

CILJI IN KOMPETENCE
Predavanje daje pregled nemške književnosti od predmarčnega obdobja do preloma stoletja 1900. Posreduje razumevanje izbranih literarnih obdobij in tradicij v okviru novejše nemške književnosti. Seminar k predavanju je namenjen osvajanju in utrjevanju literarnozgodovinskega razumevanja obravnavane tematike in samostojnega analiziranja literarnih del.

Študentke in študenti:

• znajo prepoznati stile in značilnosti posameznih obdobij
• znajo analizirati literarna besedila in o njih diskutirati na višjem nivoju
• znajo samostojno in kritično pristopiti do literarnih besedil;
• so zmožni samostojnega literarno-zgodovinskega študija.

Pridobljeno znanje daje slušateljem zgodovinski pregled nemške književnosti in tvori temelj za nadaljnji študij nemškega jezika in književnosti. Slušatelje seznanja z literarnimi obdobji in tradicijami ter posreduje osnovno, načelno razumevanje za literarno-zgodovinske procese. Posreduje vedenje o izoblikovanju literarnih norm, o kulturnem pomenu nastajanja kanona, o spreminjanju pomena in položaja književnosti v družbi.

Temeljna literatura

• Primarna dela obravnavanih avtorjev – seznam obvezne in priporočene literature je objavljen na začetku leta v e-učilnici.

• Beutin, Wolfgang (Hg. et al.) (1984 ali pozneje): Deutsche Literaturgeschichte. Von den Anfängen bis zur Gegenwart. Stuttgart: J. B. Metzler, 45 str.
• Kluge, Manfred u. Radler, Rudolf (Hg.) (1974 ali pozneje): Hauptwerke der deutschen Literatur. Einzeldarstellungen und Interpretationen. Edition Kindlers Literaturlexikon. München: Kindler Verlag, 77 str.
• Wilpert, Gero von (1979 ali pozneje): Sachwörterbuch der Literatur. Stuttgart: Alfred Kröner Verlag, 40 str.
• Žmegač, Viktor (1992): Geschichte der deutschen Literatur vom 18. Jh. bis zur Gegenwart (in vier bzw. sechs Bänden). Frankfurt/Main: Athenäum Taschenbücher. (lahko tudi na CD), 73 str.

   

• Druga zadevna literatura, zlasti članki in prispevki v revijah in zbornikih, sekundarna literatura, objavljena v e-učilnici.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

doc. dr. Irena Samide

doc. dr. Petra Kramberger

Opis predmeta

VSEBINA

Pregled literarnih obdobij in tradicij od predmarčnega obdobja do naturalizma: predmarčno obdobje (Heine, Büchner, Grabbe), bidermajer (Droste Hülshoff, Grillparzer, Mörike, Stifter, Gotthelf), poetični realizem (Storm, Keller, Fontane etc.), naturalizem (Hauptmann) in obdobje do 1900. Razvoj lirike, epike in dramatike, izoblikovanje estetskih in literarnih norm, kanona, ter kulturni, zgodovinski, družbenopolitični, družbenokritični in estetski pomen književnosti.

CILJI IN KOMPETENCE
Cilj predmeta je študente in študentke na podlagi literarnozgodovinskega in kulturološkega uvida, postopkov besedilne analize in v luči različnih metodoloških pristopov senzibilizirati za branje in razumevanje literarnih besedil, napisanih od predmarčnega obdobja do naturalizma, jih usposobiti za kritično branje in analizo tako literarnih kot literarno-zgodovinskih in literarno-znanstvenih besedil ter jih usposobiti za samostojno uporabo dobljenih spoznanj.

Poznavanje kulturnozgodovinskega konteksta omogoča študentkam in študentom diferencirano razumevanje pomena in funkcije obravnavanih besedil.

Predavanje in seminar se dopolnjujeta in nadgrajujeta. Seminar k predavanju je namenjen usvajanju in utrjevanju literarnozgodovinskega razumevanja obravnavane tematike in samostojnega analiziranja literarnih del.

Študentke in študenti:

• znajo prepoznati stile in značilnosti posameznih obdobij
• znajo analizirati literarna besedila in o njih diskutirati na višjem nivoju
• znajo samostojno in kritično pristopiti do literarnih besedil;
• so zmožni samostojnega literarno-zgodovinskega študija.
• znajo osvetliti prepletenost in vzajemno učinkovanje najrazličnejših literarno-kulturnih, estetskih, družbenih, in družbenopolitičnih procesov, ki vplivajo na izoblikovanje literarnega kanona.
• z upoštevanjem kulturnega, socialnega, zgodovinskega in drugih kontekstov, v katerih so besedila nastala, nadgrajujejo svoje medkulturne kompetence.
• k obravnavanim delom pristopajo interdisciplinarno in povezujejo svoja spoznanja z drugimi znanstvenimi strokami.

Temeljna literatura

• Primarna dela obravnavanih avtorjev – seznam obvezne in priporočene literature je objavljen na začetku leta v e-učilnici.

Sekundarna literatura:

• Brenner, Peter J. Neue deutsche Literaturgeschichte: Vom »Ackermann« zu Günter Gras. Berlin: De Gruyter, 2011 ali pozneje. (Poglavja, ki zadevajo obravnavano obdobje.) ALI
• Žmegač, Viktor (1992): Geschichte der deutschen Literatur vom 18. Jh. bis zur Gegenwart (in vier bzw. sechs Bänden). Frankfurt/Main: Athenäum Taschenbücher (lahko tudi na CD).
• Kluge, Manfred u. Radler, Rudolf (Hg.) (1974 ali pozneje): Hauptwerke der deutschen Literatur. Einzeldarstellungen und Interpretationen. Edition Kindlers Literaturlexikon. München: Kindler Verlag, 77 str.
• Wilpert, Gero von (1979 ali pozneje): Sachwörterbuch der Literatur. Stuttgart: Alfred Kröner Verlag, 40 str.
• Druga zadevna literatura, zlasti članki in prispevki v revijah in zbornikih, deloma objavljeno v pdf obliki v e-učilnici.

Preverjanje in ocenjevanje

Predavanje: pisni in ustni izpit.

Končna ocena je sestavljena iz ocene iz seminarja (40%) in ocene iz predavanj (60%).

Ime predmeta

Število kreditnih točk

Nosilec / Izvajalec

Opis predmeta

Vaje so namenjene delu s konkretnimi besedili ob temah predavanja in razvijanju zmožnosti diferenciacije, argumentiranja, razpoznavanja, transferja, vrednotenja in uporabi literarnozgodovinskega orodja. Cilj je urjenje zmožnosti natančnega branja in kontekstualiziranja literarnih pojavov.

CILJI IN KOMPETENCE:
Predmet zasleduje tri osnovne cilje: posredovati pregled nad literaturo v nemškem kulturnem prostoru v prvi polovici 20. stoletja s kontekstualizacijo tako v družbenem, umetniškem kot v evropskem dogajanju, kanonizirane avtorje, avtorice in njihova dela modelno prikazati v literarno razvojni perspektivi njihove pisave in njihov doprinos k ustvarjanju literarnih vrst, izluščiti odstopanja od literarnih ter umetniških konceptov prejšnjih obdobij tako na ravni osebnih poetologij kot v perspektivi kontinuitete in diskontinuitete. Predmet usposablja za razumevanje diahronih procesov literarnega ustvarjanja, njihovo povezavo z drugačnimi socialnimi sistemi, temeljnimi značilnostmi obdobja in umetniškimi paradigmami ter modelno uporabljati že osvojeno literarnovedno orodje umeščanja, interpretiranja in vrednotenja. Študentje samostojno in argumentirano ter na podlagi osvojene primarne literature razlikujejo med različnimi obdobji, avtorji in avtoricami, modernističnimi koncepti in spremembami tradicij, uporabljajo periodizacijske sisteme, ugotavljajo razloge za kanonizacijo posameznih avtorjev in del, razlikujejo postopke ubesedovanja ter povezujejo literarno in neliterarno dogajanje.

Pri vajah, ki obsegajo vaje k predavanjem (30 SV) ter analizo literarnih diskutirajo in interpretirajo izbrano primarno kot znanstveno literaturo, utrjujejo sposobnost povezovanja na znotraj besedilnih ravneh ter iz različnih vidikov kontekstualizirajo literarne pojave. Pri tem utrjujejo in širijo ustrezne literarne kompetence.

Temeljna literatura

Primarna literatura: objavljena sproti glede na najavljene teme.

Sekundarna literatura:

• Wolfgang Beutin et al (2001): Deutsche Literaturgeschichte. Von den Anfängen bis zur Gegenwart. Stuttgart/Weimar: Metzler. Str. 342-471.
• Manfred Brauneck: Theater im 20. Jahrhundert. Programmschriften, Stilperioden, Reformmodelle. Reinbeck: Rowohlt 2006 (izbrana poglavja).
• Ralf Schnell (2004): Von der Jahrhundertwende bis zum Ende des zweiten Weltkriegs V: Holznagel et al.: Geschichte der deutschen Lyrik. Stuttgart: Reclam, str. 471-480.
• Interpretationen (1993). Romane des 20. Jahrhunderts. Stuttgart: Reclam, 320 str. (izbrani romani).
• Interpretationen (1993). Erzählungen des 20. Jahrhunderts. Stuttgart: Reclam, 299 str. (izbrane kratke zgodbe) ali monografske študije in razprave po izbranih poudarkih.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

Vaje so namenjene delu s konkretnimi besedili ob temah predavanja in razvijanju zmožnosti diferenciacije, argumentiranja, razpoznavanja, transferja, vrednotenja in uporabi literarnozgodovinskega orodja. Cilj je urjenje zmožnosti natančnega branja in kontekstualiziranja literarnih pojavov.

CILJI IN KOMPETENCE:
Predmet zasleduje tri osnovne cilje: posredovati pregled nad literaturo v nemškem kulturnem prostoru v prvi polovici 20. stoletja s kontekstualizacijo tako v družbenem, umetniškem kot v evropskem dogajanju, kanonizirane avtorje, avtorice in njihova dela modelno prikazati v literarno razvojni perspektivi njihove pisave in njihov doprinos k ustvarjanju literarnih vrst, izluščiti odstopanja od literarnih ter umetniških konceptov prejšnjih obdobij tako na ravni osebnih poetologij kot v perspektivi kontinuitete in diskontinuitete. Predmet usposablja za razumevanje diahronih procesov literarnega ustvarjanja, njihovo povezavo z drugačnimi socialnimi sistemi, temeljnimi značilnostmi obdobja in umetniškimi paradigmami ter modelno uporabljati že osvojeno literarnovedno orodje umeščanja, interpretiranja in vrednotenja. Študentje samostojno in argumentirano ter na podlagi osvojene primarne literature razlikujejo med različnimi obdobji, avtorji in avtoricami, modernističnimi koncepti in spremembami tradicij, uporabljajo periodizacijske sisteme, ugotavljajo razloge za kanonizacijo posameznih avtorjev in del, razlikujejo postopke ubesedovanja ter povezujejo literarno in neliterarno dogajanje.

Pri vajah, ki obsegajo vaje k predavanjem (30 SV) ter analizo literarnih diskutirajo in interpretirajo izbrano primarno kot znanstveno literaturo, utrjujejo sposobnost povezovanja na znotraj besedilnih ravneh ter iz različnih vidikov kontekstualizirajo literarne pojave. Pri tem utrjujejo in širijo ustrezne literarne kompetence.

Temeljna literatura

Primarna literatura: objavljena sproti glede na najavljene teme.

Sekundarna literatura:

• Wolfgang Beutin et al (2001): Deutsche Literaturgeschichte. Von den Anfängen bis zur Gegenwart. Stuttgart/Weimar: Metzler. Str. 342-471.
• Manfred Brauneck: Theater im 20. Jahrhundert. Programmschriften, Stilperioden, Reformmodelle. Reinbeck: Rowohlt 2006 (izbrana poglavja).
• Ralf Schnell (2004): Von der Jahrhundertwende bis zum Ende des zweiten Weltkriegs V: Holznagel et al.: Geschichte der deutschen Lyrik. Stuttgart: Reclam, str. 471-480.
• Interpretationen (1993). Romane des 20. Jahrhunderts. Stuttgart: Reclam, 320 str. (izbrani romani).
• Interpretationen (1993). Erzählungen des 20. Jahrhunderts. Stuttgart: Reclam, 299 str. (izbrane kratke zgodbe) ali monografske študije in razprave po izbranih poudarkih.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / Izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:
Obdobja in tradicije V in VI sta komplementarna dela, ki nudita vpogled v literarno ustvarjanje 20. stoletja. Drugi del je osredinjen na obdobje od 1945 do danes, modernizme in postmodernizme in specifike ustvarjalnosti v nemškem prostoru (npr. tematiziranje holokavsta, jezikovna inovativnost). Poudarjanje sodobne perspektive kljub razvijanju zmožnosti kontekstualizacije narekuje razumevanje in prenosljivost temeljnih paradigem: zato so v ospredju nove konceptualizacije umetnosti, konstrukcija in interpretacija realnosti v umetniških postopkih. Posebnega poudarka je deležno tematiziranje sodobnih problematik.
Vaje so namenjene delu s konkretnimi besedili ob temah predavanja in razvijanju zmožnosti diferenciacije, argumentiranja, razpoznavanja, transferja, vrednotenja in uporabi literarnozgodovinskega orodja. Cilj je urjenje zmožnosti natančnega branja in navezava literarnih pojavov na sodobno medijsko družbo.

CILJI IN KOMPETENCE:
Predmet zasleduje tri osnovne cilje: posredovati pregled nad literaturo v nemškem kulturnem prostoru v drugi polovici 20. stoletja do danes s kontekstualizacijo tako v družbenem, umetniškem kot v evropskem dogajanju, kanonizirane avtorje, avtorice in njihova dela modelno prikazati v literarno razvojni perspektivi njihove pisave in njihov doprinos k ustvarjanju literarnih vrst, izluščiti odstopanja od literarnih ter umetniških konceptov tako na ravni osebnih poetologij kot v perspektivi kontinuitete in diskontinuitete. Predmet usposablja za razumevanje diahronih procesov literarnega ustvarjanja, njihovo povezavo z drugačnimi socialnimi sistemi ter modelno uporabljati že osvojeno literarnovedno orodje umeščanja, interpretiranja in vrednotenja. Študentje samostojno in argumentirano ter na podlagi osvojene primarne literature razlikujejo med različnimi nemškimi literaturami, avtorji in avtoricami, poetološkimi koncepti, uporabljajo periodizacijske sisteme, ugotavljajo razloge za kanonizacijo posameznih avtorjev in del, razlikujejo postopke ubesedovanja ter povezujejo literarno in neliterarno dogajanje.

Pri vajah diskutirajo in interpretirajo izbrano primarno in znanstveno literaturo, utrjujejo sposobnost povezovanja na znotraj besedilnih ravneh ter iz različnih vidikov kontekstualizirajo literarne pojave. Pri tem utrjujejo in širijo ustrezne literarne kompetence.

Temeljna literatura

Primarna literatura: objavljena sproti glede na najavljene teme.

Sekundarna literatura:

• Wolfgang Beutin et al (2001): Deutsche Literaturgeschichte. Von den Anfängen bis zur Gegenwart. Stuttgart/Weimar: Metzler. Str. 479-702.
• Hermann Korte: Deutschsprachige Lyrik seit 1945.V: Holznagel et al.: Geschichte der deutschen Lyrik. Stuttgart: Reclams 2004, str. 581-666.
• Manfred Brauneck: Theater im 20. Jahrhundert. Programmschriften, Stilperioden, Reformmodelle. Reinbeck: Rowohlt 2006 (izbrana poglavja).
• Interpretationen. Romane des 20. Jahrhunderts 2 in 3. Stuttgart:Reclam 1993, 2003, 320 str. (izbrani romani) ali monografske študije in razprave po izbranih poudarkih.

Preverjanje in ocenjevanje

• Vaje (pisni izdelek) (30%)
• Izpit (70%)

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

izr. prof. dr. Marija Javor Briški 
doc. dr. Petra Kramberger

Opis predmeta

• Problemi pojma "nemška književnost" v različnih časovnih obdobjih;
• problemi zgodovinskega razvoja jezika in periodizacije.
• Predavanja posredujejo znanje o slovstvu v stari visoki nemščini, latinskem jeziku (10. stol.), srednji visoki nemščini (s posebnim poudarkom na dvorski književnosti), in zgodnji novi nemščini, spremenjeni provenienci ustvarjalcev v poznem srednjem veku.

CILJI in KOMPETENCE
Predavanja dajejo pregled nemškega slovstva od začetkov oznega srednjega veka. Posredujejo zaokrožen pregled in razumevanje nemške književnosti treh jezikovnih obdobij: slovstvo v stari in srednji visoki nemščini ter prikaz literature začetnega visokonovonemškega časa. Študente uvajajo v samostojni literarnozgodovinski študij in jim omogočajo vsaj rudimentarno seznanjenost s problematiko jezikovnih in časovno pogojenih literarnih permutacij.

Temeljna literatura

• Bumke, Joachim/Cramer, Thomas/Kartschoke, Dieter (1990): Geschichte der deutschen Literatur im Mittelalter. 3 zv. München: Deutscher Taschenbuchverlag, 412, 441, 444 str.
• Brunner, Horst (2010): Geschichte der deutschen Literatur des Mittelalters und der Frühen Neuzeit. Stuttgart: Philipp Reclam jun., 526 str.
• Hoffmann, Friedrich G. / Rösch, Herbert (1996): Grundlagen, Stile, Gestalten der deutschen Literatur. Berlin: Cornelsen, str. 1-89.
• Janko, Anton/Teržan Kopecky, Karmen (2000): Staronemško berilo. Maribor, Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Filozofska fakulteta, 236 str.
• Wagenknecht, Christian (2007): Deutsche Metrik. Eine historische Einführung. München: Verlag C. H. Beck, 172 str.
• Wehrli, Max (1997): Geschichte der deutschen Literatur im Mittelalter. Von den Anfängen bis zum Ende des 16. Jahrhunderts. Stuttgart: Reclam 1997, str. 801-1284.
• Z drugo relevantno literaturo se slušatelji seznanijo na predavanjih.

Preverjanje in ocenjevanje

Opravljene obveznosti pri vajah so pogoj za pristop k izpitu.

Izpit.

Končna ocena je sestavljena iz ocene izpita (70%) in ocene seminarskih vaj (30%).

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

izr. prof. dr. Marija Javor Briški, doc. dr. Petra Kramberger

Opis predmeta

• Problemi pojma "nemška književnost" v različnih časovnih obdobjih;
• problemi zgodovinskega razvoja jezika in periodizacije.
• Predavanja posredujejo znanje o slovstvu v stari visoki nemščini, latinskem jeziku (10. stol.), srednji visoki nemščini (s posebnim poudarkom na dvorski književnosti), spremenjeni provenienci ustvarjalcev v poznem srednjem veku in o književnosti pod vplivom humanizma in reformacije.

CILJI in KOMPETENCE
Predavanja dajejo pregled nemškega slovstva od začetkov do konca 16. stoletja. Posredujejo zaokrožen pregled in razumevanje nemške književnosti treh jezikovnih obdobij: slovstvo v stari in srednji visoki nemščini ter prikaz literature začetnega visokonovonemškega časa (obdobje reformacije in humanizma) do leta 1600. Študente uvajajo v samostojni literarnozgodovinski študij in jim omogočajo vsaj rudimentarno seznanjenost s problematiko jezikovnih in časovno pogojenih literarnih permutacij.

Temeljna literatura

• Bumke, Joachim/Cramer, Thomas/Kartschoke, Dieter (1990): Geschichte der deutschen Literatur im Mittelalter. 3 zv. München: Deutscher Taschenbuchverlag, 412, 441, 444 str.
• Brunner, Horst (2010): Geschichte der deutschen Literatur des Mittelalters und der Frühen Neuzeit. Stuttgart: Philipp Reclam jun., 526 str.
• Hoffmann, Friedrich G. / Rösch, Herbert (1996): Grundlagen, Stile, Gestalten der deutschen Literatur. Berlin: Cornelsen, str. 1-89.
• Janko, Anton/Teržan Kopecky, Karmen (2000): Staronemško berilo. Maribor, Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Filozofska fakulteta, 236 str.
• Wagenknecht, Christian (2007): Deutsche Metrik. Eine historische Einführung. München: Verlag C. H. Beck, 172 str.
• Wehrli, Max (1997): Geschichte der deutschen Literatur im Mittelalter. Von den Anfängen bis zum Ende des 16. Jahrhunderts. Stuttgart: Reclam 1997, str. 801-1284.
• Z drugo relevantno literaturo se slušatelji seznanijo na predavanjih.

Preverjanje in ocenjevanje

Opravljene obveznosti pri vajah so pogoj za pristop k izpitu.

Izpit.

Končna ocena je sestavljena iz ocene izpita (70%) in ocene seminarskih vaj (30%).

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:
Teorije o jezikovnem znamenju in njegova interpretacija ob stiku obeh jezikovnih kultur.
Različni koncepti medkulturnosti s temeljnimi pojmi: kulturni prostor, kulturne posebnosti in razlike, kulturni vzorec, kultura v jeziku, pojem determiniranosti in relativnosti v jeziku. Aksiomatika jezikovne komunikacije, Griceove maksime pri komuniciranju; nesporazumi pri medkulturni komunikaciji, njihova interpretacija in razrešitev na teoretični ravni in v praksi. Tipologija prevajalskih in jezikovnodidaktičnih problemov zaradi podobnosti in različnosti jezikovnih sistemov, jezikovne rabe ter izvenjezikovnih okoliščin ob stiku obeh jezikovnih kultur.

CILJI IN KOMPETENCE:
Cilj seminarja je seznaniti študente z vlogo jezika v medkulturni komunikaciji, in sicer ob stiku nemške in slovenske jezikovne kulture.

PREDMETNOSPECIFIČNE KOMPETENCE:

• Določevanje jezikovnih funkcij v modelu jezikovne komunikacije in določitev vloge jezikov v medkulturni komunikaciji.
• Sposobnost vpogleda v jezikovni, socialni in kulturni kontekst komunikacijskega partnerja; sposobnost delovanja na medkulturni ravni ob zavedanju lastne identitete.
• Predvidevanje in prepoznavanje napak pri stiku nemškega in slovenskega jezikovnega sistema ter nesporazumov v stiku med jezikovnima kulturama. Prepoznavanje vpliva nemščine na slovenščino in slovenščine na nemščino z jezikovnosistemskega, besedilnega, pragmatičnega in sociolingvističnega vidika.
• Poznavanje različnih konceptov kulture in medkulturnosti.

Temeljna literatura

• Barkowski, Hans (2002): Annäherungen an einen Kulturbegriff im Kontext des fremdsprachendidaktischen Paradigmas Interkulturelles Lernen und Lehren. Str. 21-33.
• Heusinger, Siegfried (1995): Pragmalinguistik. Frankfurt a.M.: Haag Herchen. 162 str.
• Heusinger, Siegfried (1995): Textsorten in der interkulturellen Kommunikation – ein Problemaufriß. V: Linguistica XXX, 1. Ljubljana, str. 7-20.
• Pörnigs, Ralf/Schmitz, Ulrich (Hrsg.) (1999): Sprache, Kultur und Bedeutung: Kulturvergleichende Semantik. In: Sprache und Sprachwissenschaft. Hrsg. von Pörnigs, Ralf/Schmitz, Ulrich. Tübingen: Narr. Str. 135-156.

Preverjanje in ocenjevanje

Načini ocenjevanja: 

Referat (20 % ocene) in pisni izpit (80 % ocene)

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

CILJI IN KOMPETENCE:
Cilji so vezani na stopnjo C2 skupnega evropskega jezikovnega referenčnega okvirja. Usvajanje kompetenc temelji na zahtevnejšem in daljšem bralnem razumevanju, slušnem razumevanju ter govorni in pisni spretnosti. Študenti in študentke so sposobni razumeti zahtevnejša in daljša strokovna besedila, povzeti informacije iz različnih pisnih in govornih virov in jih razumljivo umestiti v lastna razmišljanja. V govorni komunikaciji študenti in študentke poglabljajo in nadgrajujejo jezikovna znanja, ki jih potrebujejo za uspešno komunikacijo v standardnem in zahtevnem strokovnem jeziku v določenih situacijah.

Z razvijanjem komunikativnih, receptivnih, produktivnih in interaktivnih strategij študentke in študenti razvijajo razumevanje zahtevnejših strokovnih besedil, jih smiselno povzemajo in utemeljujejo, poglabljajo jezikoslovne vsebine, ki jih pravilno uporabljajo pri zahtevnejših pisnih izdelkih in v govornih situacijah, prepoznajo, opredelijo in poimenujejo vsebine v strokovnih besedilih, smiselno in jezikovno pravilno samostojno predstavljajo svoja stališča in jih na podlagi utrjevanja retoričnih spretnosti umestijo v argumentiranje kompleksnejših tem v tujem jeziku. Prepoznavajo razlike v medkulturni komunikaciji različnih kulturnih sredin, diferenciranega izražanja glede na slovnico, besedišče in stilistiko ter razvijajo sposobnost formuliranja ustreznih pravil. Prepoznajo in upoštevajo okoliščine za rabo knjižnega jezika in jih tudi upoštevajo ter razvijajo sposobnost uspešne rabe različnih besedilnih zvrsti

Temeljna literatura

• Daniels, Albert (et al.)(2012): Mittelpunkt C1. Deutsch als Fremdsprache für Fortgeschrittene. Stuttgart: Klett Verlag.
• Dudenredaktion (Hrsg.) (2001): Der Duden. Band 9. Richtiges und gutes Deutsch. Mannheim : Bibliographisches Institut , 24-30 str., 164-173 str., 263-267 str., 270-276 str., 315-324 str., 350-367 str., 373-410 str., 503-543 str., 587-592 str., 656-666 str., 804-819 str. 856-863 str., 978-982 str.
• Ferenbach, Magda/Schüßler, Ingrid (1986): Wörter zur Wahl. Übungen zur Erweiterung des Wortschatzes. Stuttgart : Klett, 158 str.
• Buscha, A./Linthout, G. (2002): Das Oberstufenbuch. Deutsch als Fremdsprache. Leipzig: Schubert-Verlag, 105-200 str
• Schade, G. (1993): Einführung in die deutsche Sprache der Wissenschaften. Berlin: Erich Schmidt Verlag, 124-299 str.
• Sick, Bastian (2004): Der Dativ ist dem Genitiv sein Tod. Köln: Kiepenheuer & Witsch. 2004, 256 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Končno oceno sestavljajo ocena iz kolokvija (20%), sodelovanje in delo med letom (20%), pisni izpit (50%) in ustni izpit (10%).

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:
Nadaljevanje in nadgradnja tem iz družbenopolitičnega dogajanja in sistema, gospodarstva, umetnosti in kulture, jezika, pravnega sistema; oblike novinarskega poročanja; vprašanja nacionalne identitete, družbeni tabuji in problemske teme.

CILJI IN KOMPETENCE:
Cilji so vezani na stopnjo C2 skupnega evropskega jezikovnega referenčnega okvirja. Usvajanje kompetenc temelji na zahtevnejšem in daljšem bralnem razumevanju, slušnem razumevanju ter govorni in pisni spretnosti. Študenti in študentke so sposobni razumeti zahtevnejša in daljša strokovna besedila, povzeti informacije iz različnih pisnih in govornih virov in jih razumljivo umestiti v lastna razmišljanja. V govorni komunikaciji študenti in študentke poglabljajo in nadgrajujejo jezikovna znanja, ki jih potrebujejo za uspešno komunikacijo v standardnem in zahtevnem strokovnem jeziku v določenih situacijah.

Z razvijanjem komunikativnih, receptivnih, produktivnih in interaktivnih strategij študentke in študenti razvijajo razumevanje zahtevnejših strokovnih besedil, jih smiselno povzemajo in utemeljujejo, poglabljajo jezikoslovne vsebine, ki jih pravilno uporabljajo pri zahtevnejših pisnih izdelkih in v govornih situacijah, prepoznajo, opredelijo in poimenujejo vsebine v strokovnih besedilih, smiselno in jezikovno pravilno samostojno predstavljajo svoja stališča in jih na podlagi utrjevanja retoričnih spretnosti umestijo v argumentiranje kompleksnejših tem v tujem jeziku. Prepoznavajo razlike v medkulturni komunikaciji različnih kulturnih sredin, diferenciranega izražanja glede na slovnico, besedišče in stilistiko ter razvijajo sposobnost formuliranja ustreznih pravil. Prepoznajo in upoštevajo okoliščine za rabo knjižnega jezika in jih tudi upoštevajo ter razvijajo sposobnost uspešne rabe različnih besedilnih zvrsti.

Temeljna literatura

• Daniels, Albert (et al.)(2012): Mittelpunkt C1. Deutsch als Fremdsprache für Fortgeschrittene. Stuttgart: Klett Verlag.
• Dudenredaktion (Hrsg.) (2001): Der Duden. Band 9. Richtiges und gutes Deutsch. Mannheim : Bibliographisches Institut , 24-30 str., 164-173 str., 263-267 str., 270-276 str., 315-324 str., 350-367 str., 373-410 str., 503-543 str., 587-592 str., 656-666 str., 804-819 str. 856-863 str., 978-982 str.
• Ferenbach, Magda/Schüßler, Ingrid (1986): Wörter zur Wahl. Übungen zur Erweiterung des Wortschatzes. Stuttgart : Klett, 158 str.
• Buscha, A./Linthout, G. (2002): Das Oberstufenbuch. Deutsch als Fremdsprache. Leipzig: Schubert-Verlag, 105-200 str
• Schade, G. (1993): Einführung in die deutsche Sprache der Wissenschaften. Berlin: Erich Schmidt Verlag, 124-299 str.
• Sick, Bastian (2004): Der Dativ ist dem Genitiv sein Tod. Köln: Kiepenheuer & Witsch. 2004, 256 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Končno oceno sestavljajo ocena iz kolokvija (20%), sodelovanje in delo med letom (20%), pisni izpit (50%) in ustni izpit (10%).

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:
Različne teme iz družbenopolitičnega dogajanja in sistema, gospodarstva, umetnosti in kulture, jezika, pravnega sistema; oblike novinarskega poročanja; vprašanja nacionalne identitete, družbeni tabuji in problemske teme.

CILJI IN KOMPETENCE:
Cilji so vezani na stopnjo C2 skupnega evropskega jezikovnega referenčnega okvirja. Usvajanje kompetenc temelji na zahtevnejšem in daljšem bralnem razumevanju, slušnem razumevanju ter govorni in pisni spretnosti. Študenti in študentke so sposobni razumeti zahtevnejša in daljša strokovna besedila, povzeti informacije iz različnih pisnih in govornih virov in jih razumljivo umestiti v lastna razmišljanja. V govorni komunikaciji študenti in študentke poglabljajo in nadgrajujejo jezikovna znanja, ki jih potrebujejo za uspešno komunikacijo v standardnem in zahtevnem strokovnem jeziku v določenih situacijah.

Z razvijanjem komunikativnih, receptivnih, produktivnih in interaktivnih strategij študentke in študenti razvijajo razumevanje zahtevnejših strokovnih besedil, jih smiselno povzemajo in utemeljujejo, poglabljajo jezikoslovne vsebine, ki jih pravilno uporabljajo pri zahtevnejših pisnih izdelkih in v govornih situacijah, prepoznajo, opredelijo in poimenujejo vsebine v strokovnih besedilih, smiselno in jezikovno pravilno samostojno predstavljajo svoja stališča in jih na podlagi utrjevanja retoričnih spretnosti umestijo v argumentiranje kompleksnejših tem v tujem jeziku. Prepoznavajo razlike v medkulturni komunikaciji različnih kulturnih sredin, diferenciranega izražanja glede na slovnico, besedišče in stilistiko ter razvijajo sposobnost formuliranja ustreznih pravil. Prepoznajo in upoštevajo okoliščine za rabo knjižnega jezika in jih tudi upoštevajo ter razvijajo sposobnost uspešne rabe različnih besedilnih zvrsti.

Temeljna literatura

• Dudenredaktion (Hrsg.) (2001): Der Duden. Band 9. Richtiges und gutes Deutsch. Mannheim : Bibliographisches Institut , 24-30 str., 164-173 str., 263-267 str., 270-276 str., 315-324 str., 350-367 str., 373-410 str., 503-543 str., 587-592 str., 656-666 str., 804-819 str. 856-863 str., 978-982 str.
• Ferenbach, Magda/Schüßler, Ingrid (1986): Wörter zur Wahl. Übungen zur Erweiterung des Wortschatzes.
• Daniels, Albert (et al.)(2012): Mittelpunkt C1. Deutsch als Fremdsprache für Fortgeschrittene. Stuttgart: Klett Verlag.
• Stuttgart : Klett, 158 str.
• Buscha, A./Linthout, G. (2002): Das Oberstufenbuch. Deutsch als Fremdsprache. Leipzig: Schubert-Verlag, 105-200 str
• Schade, G. (1993): Einführung in die deutsche Sprache der Wissenschaften. Berlin: Erich Schmidt Verlag, 124-299 str.
• Sick, Bastian (2004): Der Dativ ist dem Genitiv sein Tod. Köln: Kiepenheuer & Witsch. 2004, 256 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Končno oceno sestavljajo ocena iz kolokvija (20%), sodelovanje in delo med letom (20%), pisni izpit (50%) in ustni izpit (10%).

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:
Zgodovinski pregled nemških časopisov in časnikov na Slovenskem od začetka do konca izhajanja le-teh na naših tleh ter osnova znanja o medijski cenzuri. Posreduje vedenje o izoblikovanju literarnih norm, kulturnem in zgodovinskem pomenu nemškega časnikarstva pri nas, o borbi za slovenske časopise. Razumevanje za oblikovanje književnosti s pomočjo medijskih nosilcev. Literarna in gledališka kritika. Naloga urednikov in njihova uredniška politika.

CILJI IN KOMPETENCE:

Predavanje posreduje osnovno in načelno razumevanje za zgodovinske procese v družbi 19. in začetka 20. stoletja (do 1945) ter daje osnovne informacije o razmerju med nemško in slovensko književnostjo, kakor se kaže pri delu s takratnimi nemškimi (in slovenskimi) časniki in časopisi na naših tleh.

Cilj je, da se študentje izšolajo v kritičnem branju in refleksiji literarnih in neliterarnih besedil. Cilj je tudi sposobnost ocenjevanja vloge medijev pri pridobivanju kvalitetnih in verodostojnih informacij ter formiranju javnega mnenja v preteklosti s pomočjo časopisov, danes s pomočjo drugih medijev, tudi spleta.

Študentke in študenti:
• so zmožni razumevanja zgodovinskih procesov v družbi 19. in začetka 20. stoletja (do 1945);
• znajo razpoznati, analizirati in kritično vrednotiti raznovrstna literarna in neliterarna besedila in o njih diskutirati na višjem nivoju;
• znajo samostojno in kritično povezovati dognanja literarne stroke z drugimi znanstvenimi strokami (zgodovino, filozofijo, umetnostno zgodovino, medijskimi znanostmi);
• so sposobni samostojnega literarno-zgodovinskega študija;
• so zmožni analiziranja in ocenjevanja vloge medijev nekoč in danes.

Temeljna literatura

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:
Utrjevanje jezikovnih spretnosti, bralnega in slušnega razumevanja, pisnega in ustnega izražanja; poglabljanje v kompleksnejše slovnične strukture;

Izbrani zgodovinski, geografski, politični, družbeni in kulturni vidiki Nizozemske in Belgije (predvsem Flandrije).

CILJI IN KOMPETENCE:
Študent obvlada splošne vidike uporabe nizozemskega jezika kot komunikacijskega sredstva in pozna metode in načine analize pisnega in govorjenega besedila na nivoju B2.

PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
Znanje o družbi in kulturi Nizozemske in Belgije (predvsem Flandrije) (zgodovinski pregled, prostorska ureditev, izobraževanje, socialni sistem, politični sistem, mediji, kulturna identiteta ipd.).

Temeljna literatura

• De Leeuw, E. et al. Contact! 3. Nederlands voor anderstaligen. Tekstboek. Amsterdam/Antwerpen: 2012, S. 10-50;
• De Leeuw, R. et al. Contact! 3. Nederlands voor anderstaligen. Werkboek. Amsterdam/Antwerpen: 2012, S.: 10-60;
• Shelter, William Z., The Netherlands in Perspective. The Dutch Way of Organizing a Society. Utrecht: Nederlands Centrum Buitenlanders, 1997, S. 61-106.
• Andere entsprechende Werke, Fragmente, Zeitungs- und Zeitschriftenartikel.

Preverjanje in ocenjevanje

Preverjanje: Ustni izpit (30% ) in pisni izpit (70%).

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:
Vsebine se navezujejo na sporazumevanje v vsakdanjih situacijah, kot so: komunikacija pri predstavljanju, srečevanju, pozdravljanju, telefonskem pogovoru, nakupovanju, naročanju v restavraciji, uporabi javnega prevoza, vsakdanje dejavnosti, opis preteklosti, različni poklici, prehranjevanje, orientacija v prostoru, preživljanje prostega časa, stanovanja, oblačila itd.

• Osnovne slovnične strukture in njihova uporaba.
• Najvažnejši vidiki nizozemske in flamske kulture.
• Študentje preberejo vsaj 3 knjige v nizozemščini, prilagojene ravni A2.

CILJI IN KOMPETENCE:
Študent/ka razume lažja govorjena in pisna splošna besedila in je sposoben osnovnega sporazumevanja v vsakdanjih situacijah na stopnji A2 skupnega evropskega referenčnega okvirja za jezike. Ima vpogled v najvažnejše vidike nizozemske in flamske kulture.

Temeljna literatura

• Schneider-Broekmans, Josina, e.a. Taal vitaal. Tekstboek. Amsterdam/Antwerpen: Intertaal 2000, str. 8-145.
• Wynands, Hubertus, e.a. Taal vitaal. Werkboek. Amsterdam/Antwerpen: Intertaal 2000, str. 6-158.
• Die dem A2 Niveau angepassten Lehrwerke werden aktualisiert.

Preverjanje in ocenjevanje

Ob koncu študijskega leta: pisni izpit in ustni izpit.

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

• Važnejši vidiki nizozemske in flamske kulture.
• Osnovne in težje slovnične strukture in njihova uporaba.
• Aktualni dogodki na Nizozemskem in v Belgiji (predvsem v Flandriji).

CILJI IN KOMPETENCE:
Študent/ka razume govorjena in pisna splošna besedila in je sposoben/na osnovnega sporazumevanja v vsakdanjih situacijah na nivoju B1. Ima vpogled v najvažnejše vidike nizozemske in flamske kulture.

Temeljna literatura

• Van Keulen, Sabina et al. 2001. Taal Totaal. Nederlands voor gevorderden. Tekstboek. Amsterdam: Intertaal. str. 6 – 98.
• Simons, Gerd et al. 2001. Taal Totaal. Nederlands voor gevorderden. Werkboek. Amsterdam: Intertaal. str. 7 – 138.
• entoen.nu. De canon van Nederland. Rapport van de commisie ontwikkeling Nederlandse canon. 2006. Den Haag: Ministerie van OCW. str. 10 – 109.
• Kuijer, Guus. 2001. Ik ben Polleke hoor! Amsterdam: Querido. 94 str.
• Homan, Welmoed. 2000. De geest in de tuin. Amsterdam: Intertaal. 35 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Pogoji za pristop k izpitu:
Pogoj za pristop k predmetu je opravljen izpit Nizozemski jezik in kultura I oz. izkazano znanje nizozemščine na ravni A2.

Pogoj za pristop h končnemu izpitu je 80% prisotnost pri vajah, opravljen test po 5. semestru in redna priprava na ure.

Ob koncu študijskega leta:
pisni izpit, ki zajema več delov (70%), in ustni (30%) izpit.

Ime predmeta

Opis predmeta

 Vsebina:

• Predmet onomastike: Nastanek, zgodovinski razvoj, geografska razširjenost, pomen in sistematika osebnih, geografskih in stvarnih imen
• Družbeni in zgodovinski vidik poimenovanj, pomenska zgradba lastnih in občnih imen, metaforični in metonimični pogoji za prehajanje osebnih v lastna imena in obratno
• Členitev in etimologija osebnolastnih imen
• Nastanek priimkov in motivacija za njihov nastanek: patronim, poimenovanje po kraju bivanja oz. izvora, živalih, poklicih, družbeni posvetni in cerkveni funkciji, telesnih in duševnih lastnostih itd.
• Motivacija, skladenjske, besedotvorne in besedilne značilnosti stvarnih imen

Cilji in kompetence:

Cilj predmeta je seznaniti študente z osnovnimi principi lastnih imen: osebnih, geografskih in stvarnih. Spoznavajo etimologijo, spreminjanje in trende v poimenovanju.

Študentke in študenti:
• so sposobni analizirati osnovne principe lastnih imen in jih med seboj primerjati;
• znajo razbrati vzroke in pogoje za prehajanje osebnih imen v lastna imena in obratno
• znajo analizirati trende v poimenovanju;
• so zmožni ozaveščanja lastnega jezikovnega razvoja.

Temeljna literatura

 • Berger, Dieter (1999): Geographische Namen in Deutschland. Herkunft und Bedeutung der Namen von Ländern, Städten, Bergen und Gewässern. Mannheim (etc.): Duden, str. 9-31.
• Drosdowski, Günther (1974): Lexikon der Vornamen. Herkunft, Bedeutung und Gebrauch von mehreren tausend Vornamen.Mannheim (etc.): Duden, str. 9-24.
• Eichhoff, Jürgen/Seibicke, Wilfried/Wolffsohn, Michael (ur.) (2001): Name und Geselschaft. Soziale und historische Aspekte der Namengebung und Namenentwicklung. Mannheim (etc.): Duden, 320 str.
• Köster, Rudolf (2003): Eigennamen im deutschen Wortschatz. Ein Lexikon. Berlin: Walter de Gruyter, str. VII-XXIII.
• Müller, Fritz C. (1964): Wer steckt dahinter? Namen die Begriffe wurden. Düsseldorf, Wien: Econ-Verlag, str 420.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

izr. prof. dr. Brigita Kosevski Puljić

asist. dr. Andreja Retelj

Opis predmeta

• Opazovanje pouka, analiza, načrtovanje pouka in priprava na pouk nemščine.
• Izdelava zapisnikov s hospitacij.
• Izdelava učnih priprav in učnih gradiv za pouk nemščine.
• Sodelovalno poučevanje.
• Samostojno poučevanje.
• Poglobljena analiza učbenikov za nemščino.
• Sestavljanje in urejanje pedagoške mape in portfolija.
• Spoznavanje drugih šolskih in zunajšolskih aktivnosti (sodelovanje v študijskih skupinah, na ocenjevalnih konferencah, pri športnih dnevih in ostalih prireditvah na šoli)

CILJI IN KOMPETENCE:
S pomočjo učne prakse študenti razvijejo kompetence potrebne za uspešno opravljanje poklica učitelja. Kompetence diplomantov pedagoških smeri študija so rezultat znanj s posameznih predmetnih področij, pedagoško – psiholoških znanj, specialno didaktičnih znanj ter neprestanega povezovanja, reflektiranja in preizkušanja teh znanj v neposredni vodeni učni praksi. Kompetence diplomantov so rezultat celotnega pedagoškega procesa, ki se izvaja na fakulteti v povezavi z neposredno prakso.

Pedagoška praksa omogoča študentom:

• da povežejo teoretična spoznanja iz različnih predmetnih področij, psihološka, pedagoška in specialno didaktična znanja s praktičnimi izkušnjami;
• da spoznajo zahteve svojega bodočega poklica, ob ustrezni podpori mentorjev preizkusijo svoja znanja v praksi in ob pomoči neposredne povratne informacije razvijajo poklicne kompetence, ki vključujejo teoretična znanja, poklicne veščine (npr. razlaga na ustrezni jezikovni ravni, vodenje razreda, komunikacija, ...) ter ustrezna stališča in vrednote (npr. pozitiven odnos do učencev in ostalih udeležencev v izobraževalnem procesu, prepričanje, da se učenci lahko učijo ter temeljno zaupanje v njihove zmožnosti, spoštovanje različnih učencev);
• da ozavestijo temeljne profesionalne vrednote učitelja in razvijajo ustrezna profesionalna in etična vedenja, v katerih se te vrednote izražajo, tako da učitelj predstavlja učencem dober zgled;
• motiviranje za poglobljen študij;
• da na podlagi svojih izkušenj ob vodeni praksi presodijo, če se
• njihove zmožnosti, osebnostne značilnosti in interesi skladajo s poklicnimi zahtevami in tako zagotavljajo uspešnost v poklicu učitelja;
• usvajanje neposrednih predmetno specifičnih kompetenc, kot so pisanje priprav na pouk, navajanje na samostojno vodenje učne ure, usvajanje ustrezne časovne razporeditve posameznih faz učne ure, ustrezna izbira učnih aktivnosti pri učni uri, ustrezno strukturiranje učne ure, uravnoteženo upoštevanje vseh štirih jezikovnih zmožnosti pri poučevanju nemščine, spoznavanje različnih pristopov za motivacijo učencev, ustvarjanja ustrezne učne klime v razredu, urjenje različnih oblik in metod dela pri pouku, uporaba različnih učnih sredstev (IKT, učbeniška gradiva, izbira in izdelava dodatnih gradiv), sestavljanje testov za preverjanje, vrednotenje in ocenjevanje znanja, upoštevanje različnih učnih in zaznavnih stilov učencev pri poučevanju.

PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:

• Poznavanje načel sodobne didaktike nemščine.
• Poznavanje načinov spremljanja in načrtovanja pouka.
• Poznavanje pedagoškega dela učitelja nemščine v osnovnih, srednjih in jezikovnih šolah.
• Razumevanje didaktičnih in pedagoških procesov pri učenju in poučevanju nemščine ter usvajanju vseh štirih jezikovnih zmožnosti.
• Poznavanje sodobnih učnih oblik, metod, tehnik, strategij, sredstev, dejavnosti in načinov ocenjevanja.

Temeljna literatura

• Gradivo Oddelka za germanistiko za pedagoško prakso. (25 str.)
• Šečerov, N., Mihalič, Z. 2002. Učiteljeva priprava na pouk. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 127 str.
• KOSEVSKI PULJIĆ, Brigita. Po sledeh razvijanja reflektivnega znanja bodočih učiteljev nemščine. Vzgoja izob., 2009, letn. 40, št. 3, str. 30-35.
• Kosevski, Puljić B., 2012. Grundlagen der Didaktik und Methodik DaF. Neobjavljeno študijsko gradivo. Izbrana poglavja (20 str.)
• Veljavni učbeniki in UN za pouk nemščine v RS.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Pisna in govorna komunikacija I

Nosilec / izvajalec

doc. dr. Urška Valenčič Arh
lekt. Christiane Leskovec
lekt. mag. Viktorija Osolnik Kunc

Opis predmeta

• Besedišče področij in komunikativna izhodišča: Medčloveški odnosi, poročanje o sebi in svojih interesnih dejavnostih, zdravje in alternativna medicina.
• Slovnica: Slovnične strukture se navezujejo na predavanja iz morfologije v komunikativnem kontekstu – glavni poudarek je na glagolu.
• Posamezna poglavja iz pravopisa.

SKLOP B: FUNKCIONALNO PISANJE

• Načrtovanje, priprava, členitev, omejitev in razvijanje teme besedila
• Zbiranje podatkov (mind maping, clustering etc.)
• Zbiranje informacij iz različnih virov in njihova priprava za obravnavo
• Bralne strategije in bralno razumevanje
• Pisanje povzetkov (kratka vsebina, strukturirano podajanje vsebine, komentiranje vsebine)
• Temeljne oblike znanstvenega pisanja in različne besedilne zvrsti ter njihova značilna jezikovna sredstva (opis, zbiranje podatkov, informacij, izjav; primerjava objektov, dogodkov, razlik; sistematiziranje; argumentiranje; kreativno pisanje )

A: JEZIKOVNE VAJE:
Cilji so vezani na stopnjo B2 skupnega evropskega referenčnega okvirja za jezike. Študenti si pridobijo jezikovna znanja, ki jih potrebujejo za uspešno komunikacijo v standardnem jeziku v znanih okoljih in situacijah. Z razvijanjem komunikativne kompetence usvajajo sposobnost utemeljevanja, poročanja, opisovanja z ozirom na določene, v študijskem procesu obravnavane teme in z ozirom na jezikoslovna poglavja, ki so vezana na predmet morfologija. Poudarjena je pravilna uporaba standardnih jezikovnih struktur in govornih vzorcev v povezavi s predvidljivimi situacijami. Pri jezikovnih vajah spodbujamo bralno, slušno razumevanje ter govorne in pisne spretnosti.

Pridobivanje naslednjih jezikovnih in komunikativnih kompetenc:

• sposobnost predstavljanja lastnih stališč in konceptov;
• sposobnost prepričljivega jezikovnega izražanja, diskutiranja, argumentiranja (retorične sposobnosti);
• slušno razumevanje nezahtevne vsakdanje komunikacije,
• sposobnost neformalnega in vsakodnevnega govornega sporazumevanja;
• zmožnost sporazumevanja in govornega sporočanja pri delu (npr. poslovno telefoniranje, posredovanje informacij, neformalni pogovori…);
• zmožnost sestavljanja kratkih neformalnih in nezahtevnih formalnih besedil;
• zmožnost sestavljanja besedil, ki povzemajo informacije in argumente iz različnih virov;
• zmožnost razpoznavanja tujejezične jezikovne rabe z ozirom na stalne besedne zveze.

SKLOP B: FUNKCIONALNO PISANJE
Usvajanje oblik znanstvenega in funkcionalnega pisanja, pridobitev temeljnih teoretičnih, raziskovalnih, uporabnih in praktičnih znanj na področju znanstvenega in funkcionalnega pisanja.

Kompetence: Študentke in študenti bralno razumejo strokovne članke, zbirajo in interpretirajo podatke, uporabljajo ustrezne bralne strategije, povzemajo, komentirajo in argumentirajo besedila ter ustvarjajo funkcionalna, komunikativna in kreativna besedila v nemškem jeziku.

Temeljna literatura

• Valenčič Arh, Urška / Leskovec Redek Christiane (2010): Unter der Lupe 1 : ein Lehr- und Übungsbuch für Deutsch als Fremdsprache. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 324 str.
• Dreyer/Schmitt (2009): Lehr- und Übungsbuch der deutschen Sprache. Verlag für Deutsch. 9-126 str.
• Rug, Wolfgang/Tomaszewski, Andreas (2008): Grammatik mit Sinn und Verstand. Übungsgrammatik. Mittel – und Oberstufe. 256 str.
• Hering, Axel/Matussek, Magdalena/Perlmann-Balme, Michaela (2011): Übungsgrammatik für die Mittelstufe: Deutsch als Fremdsprache. 240 str.
• Dinsel, Sabine/Geiger, Susanne (2010): Großes Übungsbuch Deutsch-Grammatik. 296 str.
• Techmer, Marion/Brill, Lilli-Marlen (2011): Großes Übungsbuch Deutsch – Wortschatz. 400 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Razvrščanje v skupine na osnovi uvrstitvenega testa.
Redno obiskovanje kontaktnih ur (80% prisotnost) ter vse opravljene obveznosti so pogoj za pristop k izpitu.

SKLOP A: Jezikovne vaje:
Pri oceni se upoštevajo sodelovanje, sprotno delo in pisni izdelki (30%), pisni izpit (60%) in ustni izpit (10%).

SKLOP B: Funkcionalno pisanje
Pri oceni se upoštevajo pisni izdelki med semestrom (50%), vmesni test (10 %), končni test (40%).

Končna ocena iz Pisne in govorne komunikacije I je sestavljena iz sklopa A (70%) in sklopa B (30%).

Ime predmeta

Pisna in govorna komunikacija II

Število kreditnih točk

7

Nosilec / Izvajalec

Doc. dr. Urška Valenčič Arh / Lekt. Christiane Leskovec

Opis predmeta

SKLOP A: Jezikovne vaje

• Besedišče področij in komunikativna izhodišča: Družba in kultura D-A-CH, mediji in novinarski jezik, problematika obrobnih socialnih skupin, itd.
• Slovnica: Slovnične strukture se navezujejo na predavanja iz morfologije v komunikativnem kontekstu – glavni poudarek je na glagolu.
• Posamezna poglavja iz pravopisa

SKLOP B: Retorika

• temeljne retorične spretnosti in znanja;
• dispozicija govora in posebnosti posameznih delov govora;
• tehnike argumentacije;
• učinkovita uporaba jezikovnih sredstev in retoričnih figur;
• priprava govora: oporne točke, zapiski,
• mimika, gestika in glas v govornem nastopu
• tehnike za obvladovanje treme pred javnim nastopanjem;
• vizualizacijske tehnike;
• učinkovita uporaba tehničnih pripomočkov;
• analiza primerov pomembnih nemških govorov

CILJI IN KOMPETENCE:

SKLOP A: JEZIKOVNE VAJE:
Cilji so vezani na stopnjo B2 skupnega evropskega referenčnega jezikovnega okvirja. Študenti si pridobijo jezikovna znanja, ki jih potrebujejo za uspešno komunikacijo v standardnem jeziku v znanih okoljih in situacijah. Z razvijanjem komunikativne kompetence usvajajo sposobnost utemeljevanja, poročanja, opisovanja z ozirom na določene, v študijskem procesu obravnavane teme in z ozirom na jezikoslovna poglavja, ki so vezana na predmet morfologija. Poudarjena je pravilna uporaba standardnih jezikovnih struktur in govornih vzorcev v povezavi s predvidljivimi situacijami. Pri jezikovnih vajah spodbujamo bralno, slušno razumevanje ter govorne in pisne spretnosti.

Pridobivanje naslednjih jezikovnih in komunikativnih kompetenc:

• sposobnost predstavljanja lastnih stališč in konceptov;
• sposobnost prepričljivega jezikovnega izražanja, diskutiranja, argumentiranja (retorične sposobnosti);
• slušno razumevanje nezahtevne vsakdanje komunikacije,
• sposobnost neformalnega in vsakodnevnega govornega sporazumevanja;
• zmožnost sporazumevanja in govornega sporočanja pri delu (npr. telefoniranje, sprejemanje obiskovalcev…);
• zmožnost sestavljanja kratkih neformalnih in nezahtevnih formalnih besedil;
• zmožnost sestavljanja besedil, ki povzemajo informacije in argumente iz različnih virov;
• zmožnost razpoznavanja tujejezične jezikovne rabe z ozirom na stalne besedne zveze.

SKLOP B: RETORIKA ZA GERMANISTE
Študentke in študenti:

• spoznajo temelje retoričnih spretnosti
• znajo analizirati javni nastop s stališča dispozicije, vsebine, argumentacije, govorice telesa
• razvijejo zmožnost nastopanja pred publiko
• se naučijo v govoru upoštevati okoliščine, temo in publiko
• znajo sistematično pripraviti govorni nastop: poznajo posebnosti posameznih delov govora in jih učinkovito povezujejo v celoto
• poznajo tehnike argumentacije in zgradbo govora
• poznajo najpomembnejša jezikovna sredstva in retorične figure
• se zavedajo pomena mimike, gestike in glasu v govoru
• izboljšajo splošne sporazumevalne in govorne spretnosti v nemščini

Temeljna literatura

• Valenčič Arh, Urška / Leskovec Redek Christiane (2010): Unter der Lupe 1 : ein Lehr- und Übungsbuch für Deutsch als Fremdsprache. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 324 str.
• Dreyer/Schmitt (2009): Lehr- und Übungsbuch der deutschen Sprache. Verlag für Deutsch. 9-126 str.
• Dietrich, Cornelia (2003): Rhetorik. Die Kunst zu überzeugen und sich durchzusetzen. Cornelsen, 128 str.
• Gora, Stephan (2001): Schule der Rhetorik. Ein Lese- und Arbeitsbuch. Klett, 104 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Oceno sestavljajo:
SKLOP A (jezikovne vaje):
Pri oceni se upoštevajo sodelovanje, sprotno delo in pisni izdelki (30%), pisni izpit (60%) in ustni izpit (10%).

SKLOP B (retorika)
Pri oceni se upoštevajo sodelovanje, sprotno delo in domače naloge (30%), govorni nastop (20%) in pisni izpit (50%).
Končna ocena iz Pisne in govorne komunikacije II je sestavljena iz sklopa A (70%) in sklopa B (30%).

Ime predmeta

Pisna in govorna komunikacija III in IV

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

Predmet je celoleten. Sestavljata ga dva sklopa:
Pisna in govorna komunikacija III (45 LE in 3 KT) in
Pisna in govorna komunikacija IV (45 LE in 3 KT).

• Ob semestru opravijo študentje določene obveznosti (gl. učni načrt), ki so tudi ustrezno kreditno ovrednotene.
• Besedišče področij in komunikativna izhodišča:
• Sodobne družbene teme s področja študija in šolanja, znanosti in tehnike, zgodovine, umetnosti, politike (EU, D-A-CH), jezika in medijev (besedila iz časopisov, revij in knjig, televizijski in videoposnetki ipd.
• Slovnica: Izbrana slovnična poglavja se navezujejo na predavanja o skladnji v komunikativnem kontekstu.

Cilji in kompetence
Cilji so vezani na stopnjo B2+ skupnega evropskega referenčnega okvirja za jezike. Študenti poglabljajo in nadgrajujejo jezikovna znanja, ki jih potrebujejo za uspešno komunikacijo v standardnem jeziku in nezahtevnem strokovnem jeziku.
Z razvijanjem komunikativne kompetence usvajajo sposobnost razumevanje kompleksnih vsebin in z ozirom na jezikoslovna poglavja, ki so vezana na predmet nemška skladnja. Poleg tega prepoznavajo in uporabljajo osnovne oblike stalnih besednih zvez, specifične tujejezične besedne zveze, ki so vezana na zgodovinske in kulturne pridobitve, utrjujejo frazeme na podlagi njihovih specifičnih morfosintaktičnih in semantičnih oblik ter uporabljajo frazeme v nemških sestavkih.

Pridobivanje naslednjih jezikovnih in komunikativnih kompetenc:

• Sposobnost predstavljanja lastnih stališč in konceptov.
• Sposobnost prepričljivega jezikovnega izražanja, diskutiranja, argumentiranja (retorične sposobnosti).
• Slušno razumevanje zahtevnejše formalne in vsakdanje komunikacije.
• Sporazumevanje in govorno sporočanje pri delu (npr. telefoniranje, posredovanje informacij, „small-talk“ pogovori…).
• Sestavljanje kratkih formalnih in zahtevnih formalnih besedil.
• Sestavljanje besedil, ki povzemajo informacije in argumente iz različnih virov.
• Razpoznavanje tujejezične jezikovne rabe z ozirom na stalne besedne zveze.

Temeljna literatura

• Dreyer / Schmitt (2009): Lehr- und Übungsbuch der deutschen Sprache. Verlag für Deutsch. 9-126 str.
• Rug, W. / Tomaszewski, A. (2008): Grammatik mit Sinn und Verstand. Lehrbuch. Klett, 256 str.
• Hall, K. /Scheiner, B. (2001): Übungsgrammatik DaF für Fortgeschrittene. Hueber, 8-170 str.
• Helbig, G. / Buscha, J (2001).: Deutsche Grammatik. Ein Handbuch für den Ausländerunterricht. Langenscheidt, 202-295 str.
• Buscha, A. / Linthout,Gisela (2005): Das Oberstufenbuch Deutsch als Fremdsprache. Ein Lehr- und Übungsbuch für fortgeschrittene Lerner. Schubert, 240 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:
Različne teme iz družbenopolitičnega dogajanja, gospodarstva, umetnosti in kulture, jezika, pravnega sistema; oblike novinarskega poročanja; vprašanja nacionalne identitete, družbeni tabuji in problemske teme.

CILJI IN KOMPETENCE:
Študentke in študenti si pridobijo naslednje kompetence:

• sposobnost diferenciranega izražanja glede na slovnico, leksiko in stilistiko ter sposobnost formuliranja ustreznih pravil;
• sposobnost povzemanja kompleksnejših (poljudno)znanstvenih besedil iz drugih strok ter kritično ovrednotenje in analiziranje le-teh;
• sposobnost argumentiranja kompleksnejših tem in oblikovanja stališč v nemškem jeziku;
• sposobnost uspešne rabe različnih besedilnih vrst s področja poslovne komunikacije;
• sposobnost predstavljanja aktualnih, družbenih, političnih in kulturnih aspektov držav nemškega govornega področja ustrezno glede na ciljno skupino ter spodbujanje in vodenje pogovora o tem;
• sposobnost razumevanja in pisanja neznanstvenih strokovnih besedil;
• medkulturne kompetence:
• sposobnost ovrednotenja aktualnih tem iz perspektive države nemškega govornega področja;
• sposobnost identificiranja tem, specifičnih za diskurz posamezne države nemškega govornega področja in sposobnost primerjanja s slovenskim diskurzom;
• prepoznavanje medkulturnih razlik v strokovni komunikaciji.

Temeljna literatura

• Buscha, A./Linthout, G. (2002): Das Oberstufenbuch. Deutsch als Fremdsprache. Leipzig: Schubert-Verlag, 11-104 str.
• Rug, W./ Tomaszewski/A. (1993): Grammatik mit Sinn und Verstand. München: Klett Verlag, 227-316 str.
• Schade, G. (1993): Einführung in die deutsche Sprache der Wissenschaften. Berlin: Erich Schmidt Verlag, 9-123 str.
• Hall, K./ Scheiner, B. (2001): Übungsgrammatik DaF für Fortgeschrittene. München: Hueber-Verlag, 259-327 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Načini in oblike ocenjevanja: zaključni pisni izpit (65%), referat (15%), naloge (10%), nastopna skupinska diskusija (10%). Pri zaključnem izpitu se preverja celotno znanje, osvojeno pri predmetu Pisna in govorna komunikacija na prvi stopnji (Pisna in govorna komunikacija I-V). Študent je pozitivno ocenjen le takrat, ko so pozitivno ocenjene vse oblike preverjanja znanja.

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

• različna področja dela, na katerih lahko kot univ. dipl. germanisti poklicno delujejo,
• nemški uradovalni jezik na področju zavarovalništva, bančništva, borzništva, uvoza in izvoza, sejemskih prireditev, pospeševanja prodaje, upravnih postopkov, zaposlovanja idr. ter najpogostejše besedilne vrste na teh področjih.

CILJI IN KOMPETENCE:
Študentke in študenti so sposobni:

• prepoznati različne poklicne vsebine in njene jezikovne zvrstnosti,
• verbalnega in neverbalnega izražanja v poslovnem okolju,
• nastopanja in izbora ustreznega stilno-zvrstnega jezika,
• učinkovito uporabljati avdiovizualne pripomočke in IKT,
• upoštevati kulturne vidike jezikovnega sporazumevanja in razmerja med politiko in jezikom ter jezikovno politiko.

Temeljna literatura

• DESINGER, Bernd; Hans Walter Frischkopf; Ulrich Scheck; Helfried W. Seliger (izd.) (1999): Basiswissen Wirtschaftsdeutsch. Stoffgebiete und Fachwortschatz. München: iudicium, 278 str.
• LINDNER, Angela; Barbara Dlapkova (2003): Deutsch für die Bank. Wien: Österreich Institut, 108 str.
• WERGEN, Josef; Annette Wörner (2005): PONS im Griff. Bürokommunikation Deutsch. Barcelona: Klett, 207 str.
• Weiterführende Literatur wird im Unterricht vorgestellt.

Preverjanje in ocenjevanje

Pisni izpit.

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

• različna področja dela v gospodarskem in negospodarskem sektorju ter sektorju za javno upravo, v katerih lahko kot univ. dipl. germanisti poklicno delujejo,
• različne delovne procese in zahteve delovnega okolja,
• poklicne zahteve in jih primerjajo z osebnimi pričakovanji in željami.

CILJI IN KOMPETENCE:
Cilji praktičnega izobraževanja v delovnem okolju so:

• povezovanje teoretičnega znanja iz predmetnih študijskih področij s praktičnimi izkušnjami v delovnem okolju,
• spoznavanje bodočih poklicnih zahtev,
• ob podpori pooblaščenih mentorjev spoznavanje in razvijanje splošnih in specifičnih poklicnih kompetenc, kot so teoretična poklicna znanja, poklicne veščine, pozitiven odnos do dela in do sodelovanja, sodelovalna kultura, večkulturnost ipd.

Študentke in študenti so sposobni:

• znanje (jezikovno, medkulturno, literarno in drugo) pridobljeno v času študija učinkovito uresničevati v delovnem okolju,
• verbalnega in neverbalnega izražanja ter vodenja in komuniciranja v poslovnem okolju,
• nastopanja in ustreznega izbora stilno-zvrstnega jezika,
• učinkovite uporabe avdiovizualnih pripomočkov in IKT.

Temeljna literatura

• CRAWFORD, Megan; Kydd, Lesley, Riches, Colin (2002): Leadership and teams in educational management. Buckingham: OUP, 208 str.
• Druga literatura bo predstavljena pri predmetu. Odvisna je tudi od vsakokratnega delovnega okolja.

Preverjanje in ocenjevanje

Ocena:
Priprava strokovnega poročila in dnevniškega zapisa, ki ga po dogovoru ocenjujejo pooblaščeni mentor in nosilec predmeta.

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

• Nadgrajevanje prevajalskih sposobnostih, pridobljenih na I. stopnji študija Germanistike.
• Prevajanje praktično-sporazumevalnih in strokovno bolj zahtevnih, daljših besedil, predvsem s področja prava, EU, politike, gospodarstva in šolstva.
• Uporaba zvrstnostnih oz. stilnih norm ter specifičnih slovničnih pravil pri prevajanju strokovnih besedil v nemščino.
• Analiza napak in interferenca izhodiščnega na ciljni jezik.
• Terminološko delo pri zgoraj navedenih strokovnih jezikih.
• Upoštevanje zakonitosti naslovnika – sporočila – prejemnika in razumljivosti jezika.
• Uporaba metode mindmappinga in refleksivnega razmišljanja.

CILJI IN KOMPETENCE:

• Študentke in študenti so sposobni:
• povezovati znanje, pridobljeno pri predmetu Prevajanje v nemščino na I. stopnji z novimi spoznanji na II. stopnji,
• tvoriti splošno-sporazumevalna in strokovno bolj zahtevna besedila v nemškem jeziku,
• prepoznavati različne diskurzne tehnike strokovnih jezikov,
• prepoznavati in uporabljati strokovno terminologijo,
• aktivno uporabljati različne prevajalske tehnike,
• selektivno uporabljati splošne in strokovne knjižne in predvsem elektronske slovarje,
• prepoznavati značilnosti slovenskega in nemškega kulturnega, političnega in družbenega prostora in jih ustrezno umestiti v nemški jezikovni kontekst,
• slediti aktualnim dogodkom doma in po svetu.

PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
Študentke in študenti poznajo prevodoslovna načela in značilnosti izbranih strokovnih jezikov, med drugim razumevanje izhodiščnega besedila in ustrezen prenos informacij upoštevajoč kulturne, zgodovinske, družbene, socialne i. dr. dimenzije v ciljni jezik.

Temeljna literatura

• GRAH, Käthe (2002): Slovenska stvarna imena v nemških besedilih. Slowenische Sachnamen in deutschen Texten. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete [Razprave Filozofske fakultete], 238 str.
• HÖNIG, Hans G. (1997). Konstruktives Übersetzen. Tübingen: Stauffenberg Verlag [Studien zur Translation. Bd. 1], poglavja IV. str. 40–59, V. str. 64–69, VIII. str. 102–116.
• SNELL-HORNBY, Mary; Hönig, Hans G.; Kußmaul, Paul; Schmitt, Peter A. [Izd.] (21999): Handbuch Translation. Tübingen Stauffenburg, (Stauffenburg Handbücher) poglavja C2 str. 160–178, C3 str. 181–199.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:

• Prevajanje praktično-sporazumevalnih in strokovno manj zahtevnih besedil, predvsem s področja turizma, kulinarike, praznikov, šeg in običajev in najrazličnejših vidikov vsakdana nemško govoreče družbe v kontekstu.
• Spoznavanje zvrstnostnih oz. stilnih norm in specifičnih slovničnih pravil v ciljnem jeziku.
• Analiza napak in jezikovna interferenca izhodiščnega na ciljni jezik.
• Upoštevanje bralčevega predznanja v izhodiščnem in ciljnem jeziku pri prevajanju.
• Terminološko delo, predvsem na področju slovenskih stvarnih imen in toponimov v nemščini.
• Predstavitev in uporaba metode mindmappinga.
• Metode iskanja prevodnih ustreznic v različnih virih (slovar, leksikon, elektronski medij, avdiovizualni mediji, časopis, primerjalna besedila idr.)

CILJI IN KOMPETENCE:
Študentke in študenti so sposobni:

• tvoriti splošno-sporazumevalna in strokovno manj zahtevna besedila v nemškem jeziku,
• prepoznavati različne stilne ravni nemškega jezika,
• identificirati različne prevajalske tehnike,
• učinkovito uporabiti eno-, dvo- in večjezične knjižne in predvsem elektronske slovarje,
• prepoznati značilnosti lastne in tuje kulturne,
• razvijati sposobnosti sprejemanja in razumevanja tujosti in medkulturnega delovanja,
• slediti aktualnim dogodkom doma in po svetu,
• prepoznavati družbene razlike med Slovenijo in nemškim jezikovnim prostorom,
• identificirati geografske, kulturne in vedenjske razlike ter drugo, specifično za nemški jezikovni prostor.

Temeljna literatura

• Grah, Käthe/Klinar, Stanko (32005): Slovenski toponimi v nemških besedilih. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 146 S.
• Grah, Käthe (2002): Slovenska stvarna imena v nemških besedilih. Slowenische Sachnamen in deutschen Texten. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete [Razprave Filozofske fakultete], 238 S.
• Hönig, Hans G. (1997). Konstruktives Übersetzen. Tübingen: Stauffenberg Verlag [Studien zur Translation. Bd. 1], Kapitel IV. S. 40–59, V. S. 64–69, VIII. S. 102–116.
• Kußmaul, Paul (2000). Kreatives Übersetzen. Tübingen: Stauffenberg Verlag [Studien zur Translation. Bd. 10], Kapitel 6. S. 81–146.
• Snell-Hornby, Mary; Hönig, Hans G.; Kußmaul, Paul; Schmitt, Peter A. [Hg.] (1999): Handbuch Translation. 2. posodob. izd. Tübingen Stauffenburg, (Stauffenburg Handbücher), Kapitel C2 S. 160–178, C3 S. 181–199

Preverjanje in ocenjevanje

Način
Sodelovanje in redno delo, pisni izdelki;
Pisni izpit: prevod iz slovenščine v nemščino.

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:

• Prevajanje praktično-sporazumevalnih in strokovno manj zahtevnih besedil, predvsem s področja turizma, kulinarike, praznikov, šeg in običajev in najrazličnejših vidikov vsakdana nemško govoreče družbe v kontekstu.
• Spoznavanje zvrstnostnih oz. stilnih norm in specifičnih slovničnih pravil v ciljnem jeziku.
• Analiza napak in jezikovna interferenca izhodiščnega na ciljni jezik.
• Upoštevanje bralčevega predznanja v izhodiščnem in ciljnem jeziku pri prevajanju.
• Terminološko delo, predvsem na področju slovenskih stvarnih imen in toponimov v nemščini.
• Predstavitev in uporaba metode mindmappinga.
• Metode iskanja prevodnih ustreznic v različnih virih (slovar, leksikon, elektronski medij, avdiovizualni mediji, časopis, primerjalna besedila idr.)

CILJI IN KOMPETENCE:
Študentke in študenti so sposobni:

• tvoriti splošno-sporazumevalna in strokovno manj zahtevna besedila v nemškem jeziku,
• prepoznavati različne stilne ravni nemškega jezika,
• identificirati različne prevajalske tehnike,
• učinkovito uporabiti eno-, dvo- in večjezične knjižne in predvsem elektronske slovarje,
• prepoznati značilnosti lastne in tuje kulturne,
• razvijati sposobnosti sprejemanja in razumevanja tujosti in medkulturnega delovanja,
• slediti aktualnim dogodkom doma in po svetu,
• prepoznavati družbene razlike med Slovenijo in nemškim jezikovnim prostorom,
• identificirati geografske, kulturne in vedenjske razlike ter drugo, specifično za nemški jezikovni prostor.

Temeljna literatura

• Grah, Käthe/Klinar, Stanko (32005): Slovenski toponimi v nemških besedilih. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 146 S.
• Grah, Käthe (2002): Slovenska stvarna imena v nemških besedilih. Slowenische Sachnamen in deutschen Texten. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete [Razprave Filozofske fakultete], 238 S.
• Hönig, Hans G. (1997). Konstruktives Übersetzen. Tübingen: Stauffenberg Verlag [Studien zur Translation. Bd. 1], Kapitel IV. S. 40–59, V. S. 64–69, VIII. S. 102–116.
• Kußmaul, Paul (2000). Kreatives Übersetzen. Tübingen: Stauffenberg Verlag [Studien zur Translation. Bd. 10], Kapitel 6. S. 81–146.
• Snell-Hornby, Mary; Hönig, Hans G.; Kußmaul, Paul; Schmitt, Peter A. [Hg.] (1999): Handbuch Translation. 2. posodob. izd. Tübingen Stauffenburg, (Stauffenburg Handbücher), Kapitel C2 S. 160–178, C3 S. 181–199

Preverjanje in ocenjevanje

Način
Sodelovanje in redno delo, pisni izdelki;
Pisni izpit: prevod iz slovenščine v nemščino.

Ime predmeta

Prevajanje v slovenščino

Nosilka

Opis predmeta

CILJI IN KOMPETENCE
Študentje so sposobni s pomočjo ustreznih prevajalskih strategij in uporabo ustreznih delovnih sredstev pisno ali ustno kvalitetno prevesti poljudno ali strokovno besedilo glede na izražene zahteve in cilje.

Študentke in študenti:
• so sposobni medkulturnega delovanja;
• so zmožni sprejemati in razumevati tujost ter vzpostavljati paralele s slovenščino in slovensko kulturo;
• razumejo zahtevne strokovne članke, poročila, medijske prispevke, kompleksna znanstvena in umetniška besedila in jih ustrezno prevajajo;
• prepoznavajo slogovne posebnosti, jezikovne ravni, žanrskost in druge specifičnosti besedil ter jih ustrezno prevajajo v materni jezik;
• uporabljajo ustrezne prevajalske strategije;
• ozaveščajo kulturne fenomene;
• poznavajo kulturno zgodovino;
• poznavajo kulturne razlike in sposobnost agiranja v medkulturnih situacijah.

Temeljna literatura

• Dobrovoljc, H. /Jakop, N. (2011): Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. Ljubljana, 271 str.
• Hönig, H. G. (1995): Konstruktives Übersetzen. Tübingen, 195 str.
• Nord, Ch. (1995): Textanalyse und Übersetzen. Heidelberg, 284 str. (fakultativno)
• Slovenski pravopis (2003). Ur. Toporišič, Jože (et al). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU: Delo. (Poglavje Pravila I, 271 str.)
• Ein- und zweisprachige Wörterbücher, Lexika, Onlinewörterbücher und –korpora

Preverjanje in ocenjevanje

Redna prisotnost pri vajah, sodelovanje in redno sprotno delo so pogoji za pristop k izpitu.

Izpit: prevod iz nemščine v slovenščino.

Ime predmeta

Prevajanje v slovenščino (Nemcistika)

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

• Spoznavanje načel pisnega prevajanja iz nemščine v slovenščino.
• Spoznavanje makro- in mikrostrukture slovenskih besedil
• Poglabljanje pravil slovenskega pravopisa in slovnice
• Spoznavanje pomembnosti besedilnovrstne norme in besedilne stilistike v maternem jeziku.
• Spoznavanje funkcij izhodiščnega in ciljnega besedila.
• Pisno prevajanje različnih splošno-sporazumevalnih in strokovnih besedil.
• Pisno prevajanje pozameznih besedilnih vrst, kot so npr. časopisno poročilo, turistični prospekti, strokovna besedila, literarna besedila itd.
• Analiza paralelnih besedil.
• Lektoriranje ciljnega slovenskega besedila.

CILJI IN KOMPETENCE
Študentje so sposobni s pomočjo ustreznih prevajalskih strategij in uporabo ustreznih delovnih sredstev pisno ali ustno kvalitetno prevesti poljudno ali strokovno besedilo glede na izražene zahteve in cilje.

Študentke in študenti:

• so sposobni medkulturnega delovanja;
• so zmožni sprejemati in razumevati tujost ter vzpostavljati paralele s slovenščino in slovensko kulturo;
• razumejo zahtevne strokovne članke, poročila, medijske prispevke, kompleksna znanstvena in umetniška besedila in jih ustrezno prevajajo;
• prepoznavajo slogovne posebnosti, jezikovne ravni, žanrskost in druge specifičnosti besedil ter jih ustrezno prevajajo v materni jezik;
• uporabljajo ustrezne prevajalske strategije;
• ozaveščajo kulturne fenomene;
• poznavajo kulturno zgodovino;
• poznavajo kulturne razlike in sposobnost agiranja v medkulturnih situacijah.

Temeljna literatura

• Dobrovoljc, H. /Jakop, N. (2011): Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. Ljubljana, 271 str.
• Hönig, H. G. (1995): Konstruktives Übersetzen. Tübingen, 195 str.
• Nord, Ch. (1995): Textanalyse und Übersetzen. Heidelberg, 284 str. (fakultativno)
• Slovenski pravopis (2003). Ur. Toporišič, Jože (et al). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU: Delo. (Poglavje Pravila I, 271 str.)
• Ein- und zweisprachige Wörterbücher, Lexika, Onlinewörterbücher und –korpora

Preverjanje in ocenjevanje

Redna prisotnost pri vajah, sodelovanje in redno sprotno delo so pogoji za pristop k izpitu.

Izpit: prevod iz nemščine v slovenščino.

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

 izr. prof. dr. Brigita Kosevski Puljić

asist. dr. Andreja Retelj

Opis predmeta

• razlika med usvajanjem L1, L2 in učenjem TJ;
• napake kot del učnega procesa, kratek zgodovinski oris;
• klasifikacija in analiza napak;
• interlingvalna (medjezikovna) interferenca;
• intralingvalna (znotrajjezikovna) interferenca;
• ustno in pisno popravljanje napak;
• vrste testov;
• sestavljanje nalog in testov glede na cilje preverjanja in na lestvico
• SEJO;
• kriteriji za korekturo in ocenjevanje;
• oblike in tehnike samoocenjevanja (portfolijo, Profile Deutsch)).

CILJI
Študenti in študentke:

• spoznajo teorije o usvajanju L1, L2;
• spoznajo različne pristope do razlage slovnice in besedišča;
• spoznajo značilnosti materinščine, ki odločilno vpliva na nastanek napak;
• spoznajo načine popravljanja napak;
• spoznajo različne vrste testov in njihov pomen v učnem procesu;
• spoznajo tehnike sestavljanja testov in postavljanja ocenjevalnih lestvic;
• spoznajo lestvice Skupnega evropskega jezikovnega okvira (SEJO).

KOMPETENCE:

• ozavestijo splošne vzroke za nastanek napak pri učenju tujega jezika;
• ozavestijo vplive materinščine in drugih jezikov na učenje ciljnega jezika;
• ozavestijo elemente ciljnega jezika, ki vplivajo na nastanek napak;
• razvijejo pristope za lažje in učinkovitejše odpravljanje virov napak;
• ozavestijo razliko med ustno in pisno korekturo;
• ozavestijo pomen pravilne korekture za uspešno učenje;
• ozavestijo pomen avtonomije učencev pri samoevalvaciji (portfolijo).

PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
Študenti in študentke

• poznajo zakonitosti slovnice ciljnega jezika;
• poznajo zakonitosti slovnice maternega jezika;
• razumejo vpliv materinščine na učenje jezika;
• poznajo in razumejo vzroke lastnih napak;
• znajo analizirati svoje napake in jih popraviti;
• znajo sestaviti enostavne teste za preverjanje posameznih jezikovnih elementov;
• znajo razvrstiti naloge glede na lestvico SEJO in v skladu z UN.

Temeljna literatura

• Apeltauer, E. 1997. Grundlagen des Erst- und Fremdsprachenerwerbs. Fernstudieneinheit 15. Langenscheidt. (29 str.)
• Kleppin, K. 1998. Fehler und Fehlerkorrektur. Fernstudieneinheit 19. Langenscheidt. (38 str.)
• Muster, N. 2000. Napake slovenskih učencev pri učenju nemščine. Modeli poučevanja in učenja. Zavod RS za šolstvo. Ljubljana. Izbrana poglavja (25 str.)
• Rutar Ilc, Z. 2005. Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. Zavod RS za šolstvo. Ljubljana
• Glaboniat, M. et al. Profile deutsch. 2005. Izbrana poglavja (36 str.)
• Roche, J.2008. Fremdsprachenerwerb. Fremdsprachendidaktik.2. Aufl. Tübingen: Francke. Izbrana poglavja. Str. 110-129.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:

• Osnovni elementi celostnega učenja in poučevanja tujega jezika;
• Znanstvena utemeljitev in ovrednotenje celostnega pristopa pri učenju
• Zgodovinski pregled razvoja celostnega poučevanja (Comenius, Rousseau, Pestalozzi, Fröbel, Kerschensteiner, Otto, Dewey, Steiner, Montessori, Peterssen, Freinet)
• Učenje skozi poučevanje, Total Physical Approach, Sugestopedija, NLP, Učni stili kot celostni koncept, Mnogotere inteligence po Gardnerju, Globalna simulacija, Konstruktivizem v sodobnem poučevanju
• Pristopi in metode za uspešno usvajanje tujega jezika (izkušenjsko učenje, igre, projektno delo, skupinsko delo, zaznavno učenje, povezovanje teoretičnega in praktičnega)
• Ozaveščanje pomena uporabe posameznih pristopov za uspešno odpravljanje specifičnih blokad, s katerimi se posameznik srečuje pri učenju tujega jezika.
• CILJI IN KOMPETENCE:
  razumevanje značilnosti in vzrokov za uporabo določenega pristopa pri pouku tujega jezika,
• ozaveščanje uspešnosti posameznih pristopov in njihovih pomanjkljivosti
• zavedanje pomena dobre komunikacije v tujem jeziku med učiteljem in učenci/dijaki,
• zmožnost razlikovanja med različnimi zaznavnimi stili učenja in poučevanja s poudarkom na učenju tujih jezikov in usvajanju vseh jezikovnih zmožnosti,
• uporaba ustreznih strategij celostnih pristopov za učinkovito učenje in poučevanje tujega jezika,
• ustvarjanje ustrezne klime za sproščeno in aktivno učenje tujega jezika.

Ime predmeta

Raziskovalna metodologija

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:

 Predstavitev strokovnih osnov raziskovanja.
 Principi znanstvenoraziskovalnega dela, literarnovedne metode.
 Metodološke predpostavke.
 Pristopi k raziskovanju in raziskovalne metode (načrtovanje, vrste raziskovanja, potek, paradigme, izbira teme, izdelava načrta, iskanje virov itd.).
 (Kritični) pregled virov in sekundarne literature, vrste virov (primarni viri, enciklopedije, leksikoni, literarne zgodovine, internetni viri itd.); za stroko relevantni bibliografski viri/baze na spletu in v knjižni obliki.
 Spoznavanje in uporaba instrumentarija za vsebinsko in formalno oblikovanje referata, seminarske in diplomske naloge (tematska členitev, teza, vrste definicij, kazalo, predgovor, viri/literatura/navedenke, citiranje, opombe, povzetek itd.).

CILJI IN KOMPETENCE:

Študenti se pri predavanju in seminarju uvajajo v različne metode znanstveno-raziskovalnega dela, pri čemer je poudarek na literarnovednem pristopu. Cilj je kompetentno branje, razumevanje in uporaba znanstvenih besedil ter samostojna izdelava povzetka, izvlečka, referata, seminarske in diplomske naloge.
Študentje bodo razvili naslednje kompetence:
 razumevanje temeljnih pojmov metodologije znanstvenega raziskovanja;
 razumevanje znanstvenega aparata;
 poznavanje značilnosti znanstvenega diskurza ter obvladovanje znanstvene in strokovne terminologije s področja germanistične literarne vede;
 zmožnost uporabe sodobne informacijske tehnologije in za stroko relevantnih razpoložljivih bibliografskih virov/baz podatkov na spletu in v knjižni obliki;
 sposobnost ustreznega citiranja ter navajanja virov in uporabljene literature;
 sposobnost recepcije znanstvenega besedila;
 seznanitev z metodami načrtovanja in realizacije raziskav;
 poznavanje instrumentarija za izdelavo seminarske, diplomske naloge ipd.

Temeljna literatura

• · Eco, Umberto (2003): Wie man eine wissenschaftliche Abschlußarbeit schreibt. Doktor-, Diplom- und Magisterarbeit in den Geistes- und Sozialwissenschaften. 10. Auflage. Heidelberg: C. F. Müller, 271 str.
  · Meyer-Krentler, Eckhardt (1996): Arbeitstechniken Literaturwissenschaft. München: Fink, 143 str.
  · Klausnitzer, Ralf (2004): Literaturwissenschaft: Begriffe, Verfahren, Arbeitstechniken. Berlin, New York: W. de Gruyter, 244 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

izr. prof. dr. Brigita Kosevski Puljić

doc. dr. Andreja Retelj

Opis predmeta

• Raziskovanje učenja in pouka tujega jezika.
• Dnevnik kot spremljevalec raziskovalnega procesa.
• Načrtovanje raziskave, priprava raziskovalne strategije in raziskovalnega načrta, izbira ustrezne raziskovalne metode, zbiranje podatkov, analiza rezultatov, interpretacija ugotovitev;
• Raziskovalne metode. Akcijsko raziskovanje;
• Opisne metode. Opazovanje in beleženje (zapiski, avdio, video posnetki). Primeri opazovanja pri pouku;
• Kvantitativno raziskovanje pri pouku nemščine. Kvantitativne tehnike: vprašalniki, ankete, ocenjevalne lestvice. Uporaba pri načrtovanju pouka, izvajanju učnega procesa, vrednotenju učnega procesa.;
• Kvalitativno raziskovanje. Kvalitativne tehnike: intervjuji, dnevniki.
• Metode raziskovanja subjektivnih teorij (prosto asociiiranje, narativni intervju, vodeni intervju);
• Analiza in predstavitev kvalitativnih in kvantitativnih rezultatov.
• Interpretacija in uporaba rezultatov za spreminjanje lastne prakse.

CILJI IN KOMPETENCE:
Študentke in študenti

• spoznajo temeljna znanja s področja raziskovanja poučevanja in učenja tujega jezika;
• znajo načrtovati in izvesti raziskavo pri pouku nemščine;
• uporabljajo ustrezne raziskovalne metode in tehnike;
• znajo interpretirati rezultate raziskav in jih posredovati drugim udeležencem v pedagoškem procesu;
• spoznajo postopke zbiranja empiričnih podatkov pri pedagoškem raziskovanju pouka nemščine;
• na podlagi rezultatov raziskovanja so sposobni spreminjati lastno pedagoško prakso..

PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:

• Poznavanje in razumevanje načrtovanja raziskovanja (opredelitev raziskovalnega problema, hipotez, spremenljivk, izbira ustrezne raziskovalne metode, metode vzorčenja, poznavanje inštrumentov in metod za zbiranje in obdelavo podatkov),
• Poznavanje in razumevanje metod raziskovanja (opisne, korelacijske, eksperimentalne, akcijsko raziskovanje) in presojanje njihove uporabnosti v konkretnih primerih proučevanja pedagoške prakse,
• Poznavanje in razumevanje različnih kvalitativnih in kvantitativnih tehnik za zbiranje podatkov ter načinov analize rezultatov pridobljenih s temi tehnikami.

Temeljna literatura

• Altrichter, H. (idr.) (1990). Lehrer erforschen ihren Unterricht. Eine Einführung in die Methoden der Aktionsforschung. Bad Heilbrunn: Klinkhardt. Izbrana poglavja. 30 Str.
• König, E. 2002. Qualitative Forschung. Weinheim/Basel:Beltz (str. 55-90).
• Cencič, M. (2002). Pisanje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. . Izbrana poglavja. 40 str.
• B. Kosevski Puljić (2009). Forschung in der Lehrerbildung. Neobjavljeno študijsko gradivo. 60 str.
• Literatura se aktualizira na predavanjih in vajah (npr. primeri raziskovanja dobre prakse).

Preverjanje in ocenjevanje

Ocena: Sodelovanje in delo med letom (20%), raziskovalna naloga (50%), predstavitev in ustni izpit (30%).

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

• Predmet semiotike in semantike: Definicija, dimenzije in meje semiotike
• Znakovne teorije, znak in vrste znakov, semiotski strukturni modeli
• Signal in pomen, strukturiranost informacije, denotacija in konotacija s semiotskega vidika
• Kontekst kot skladenjska struktura, kulturološka pogojenost znaka in pomena
• Jezikovni in nejezikovni znaki.
• Splošna, logično-filozofska in jezikovna semantika, diahrona in sinhrona semantika, tradicionalna, strukturalna, interpretativna in generativna semantika.

CILJI IN KOMPETENCE:
Cilj predmeta je, da študentje dobijo uvid v temeljni princip semiotike, to je znaka, tako na znanstvenih kot na neznanstvenih področjih, da znajo prepoznavati razmerja med posameznimi elementi jezikovnih in nejezikovnih sistemov, da znajo odčitavati pomene znakov, da se zavedajo morebitne spremenljivosti znakov v sistemu in kulturološke pogojenosti umestitve znakov v določen sistem.

PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
Študentje prepoznavajo znak kot temeljno gonilo verbalne in neverbalne komunikacije, doumevajo njegovo sorazmerno stalnost ali z najrazličnejšimi okoliščinami pogojeno spremenljivost, procese, ki oblikujejo in preoblikujejo verbalne in neverbalne sisteme.

Temeljna literatura

• Brekle, Herbert E. (1972): Semantik. Eine Einführung in die sprachwissenschaftliche Bedeutungslehre. München: Fink, 135 str.
• Eco, Umberto (1991): Einführung in die Semiotik. München: Fink, 442 str.
• Fietz, Lothar/Fichte, Joerg O./Ludwig, Hans-Werner (ur.) (1996): Semiotik, Rhetorik und Soziologie des Lachens. Tübingen: Max Niemeyer, 377 str.
• Pohl, Inge (ur.) (1995): Semantik von Wort, Satz und Text. Beiträge des Kolloquiums »Semantik von Wort, Satz und Text« in Rostock 1994. Frankfurt am Main (etc.): Peter Lang, 314 str.
• Schippan, Thea (1972): Einführung in die Semasiologie. Leipzig: VEB Bibliographisches Institut, 233 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Slovenščina za germaniste

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

• Izbrana jezikovnosistemska poglavja v slovenščini, relevantna za kontrastivno analizo med nemščino in slovenščino v naslednjih semestrih.
• Spoznavanje besedilnovrstnih konvencij v slovenščini na makro- in mikrostrukturni ravni z besedilno stilistiko.
• Uvod v prevajanje v slovenščino s poudarkom na prevajalskih problemih kot posledica različnih stopenj obvladovanja slovenskega jezika; uvajanje v pisno prevajanje.
• Znanstvene osnove lektoriranja izvirnega in ciljnega slovenskega besedila.

CILJI:
Cilj seminarja je utrditi in razširiti vedenje o slovenskem jezikovnem sistemu, zvrstnosti in sporazumevalnih konvencijah v slovenščini, relevantno za nadaljnji germanistični študij, ter poglobiti refleksivno kompetenco o maternem jeziku.

PREDMETNOSPECIFIČNE KOMPETENCE:
Poznavanje in obvladovanje izbranih poglavij iz slovenskega jezikovnosistemskega, zvrstnostnega in pragmatičnega jezikoslovja z vidika kontrastivne analize ter prevajanja.
Visoka stopnja funkcionalne pismenosti v slovenščini s posebnim ozirom na recepcijo in produkcijo v nemščini.

Temeljna literatura

• Korošec, Tomo (1998): Stilistika slovenskega poročevalstva. Ljubljana: Kmečki glas. 307 str.
• Slovenski pravopis (2003). Ur. Toporišič, Jože (et al). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU: Delo. (Poglavje Pravila I, 271 str.)
• Toporišič, Jože (2004): Slovenska slovnica. Četrta, prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Obzorja, 923 str. (izbrana poglavja)
• Kocjan-Barle, Marta (1999): Abeceda Pravopisa. Preglednice, vaje, rešitve. Ljubljana: DZS, 282 str.
• KREVS BIRK, Uršula (2011). Z jezikovno biografijo do slovenščine ljubljanskih študentov germanistike. V: KRANJC, Simona (ur.). Meddisciplinarnost v slovenistiki, (Obdobja, Simpozij, = Symposium, 30). 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 279-284.
• Krevs Birk, Uršula (2012): Slovenščina za germaniste. Izroček z vajami. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko. 28 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Pisni izpit.

Ime predmeta

Opis predmeta

 Vsebina:

V okviru predmeta bodo tematizirane glavne razvojne tendence nemške književnosti glede na žanre, zvrsti, tematska težišča, formalno-estetske trende in glede na vpetost književnosti v kulturno-umetniške tokove in socialno-politična dogajanja v sodobnih nemško govorečih družbah. Poglobljene razprave bodo posvečene posameznim avtoricam in avtorjem, skupinam in pregledu aktualne refleksije teh literarnih del v znanosti in publicistiki.

Cilji in kompetence:

Cilj predmeta je študente usposobiti za profesionalno, poglobljeno branje, interpretacijo, vrednotenje in posredovanje sodobne nemške književnosti v slovenskih medijih in pri pouku v šolah. Zmožnost razumevanja pomena književnosti pri razvoju jezika, kulture in socialnih gibaj. Obvladovanje jezika na višjem, produktivnem nivoju.

Temeljna literatura

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

• Različni pristopi k obravnavanju besedilnega sloga ter različne pojmovanja stila:
• funkcionalna stilistika in pragmatična stilistika
• stilistična sredstva dodajanja (figure ponavljanja, razporejanja in kopičenja),
• stilistična sredstva izpuščanja (elipsa, izolacija, aposiopeza, anakolut, zevgma),
• stilistične figure (tropi: metafore, personifikacija, sinestezija, sinekdoha in metonimija, perifraza in parafraza, parabola),
• fonostilistična sredstva (rima in ritem, glasovno barvanje in glasovna simbolika),
• dialoška besedila in poročani govor.

CILJI IN KOMPETENCE:

• Cilj tega predmeta je osredinjen na težnjo, da si študent/ka izostri posluh za stil jezika kot izrazne možnosti znotraj arzenala, ki ga predstavlja jezikovni sistem. Predmetno specifične kompetence je videti predvsem v:
• sposobnosti za za izražanje, ki je primerno vsakokratni sporazumevalni okoliščini, cilju komunikacije ter naslovniku
• obvladanju ne le nabora izbranih in označenih »okrasnih« stilnih figur, temveč celokupne kombinacija vseh izraznih sredstev, ki se manifestirajo v nekem besedilu, torej na ravni de Saussurjeve »parole«.

PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
Študent/študentka mora brez težav prepoznati vse bistvene značilnosti stilističnih posebnostni besedila in biti pri tem tudi kritičen/kritična, kar pomeni, da zna ovrednotiti primernost neke stilne variante v neki pragmatični komunikativni situaciji; to pa ga/jo tudi usposablja za aktivno rabo jezika pri samostojnem tvorjenju besedil.

Temeljna literatura

• Fix, Ulla/Poethe, Hannelore/Yos, Gabrielle (2001): Textlinguistik und Stilistik für Einsteiger. Frankfurt a.M.: Peter Lang, 236 str.
• Fleischer, Wolfgang/Michel, Georg (1977): Stilistik der deutschen Gegenwartssprache. Leipzig, 341 str.
• Heusinger, Siegfried (1995): Pragmalinguistik. Frankfurt a.M.: Haag + Herrchen, 60-139. Schippan, Thea (1972): Einführung in die Semasiologie. Leipzig: VEB Bibliographisches Institut, 233 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Opis predmeta

 Vsebina:
• Utrjevanje jezikovnih spretnosti; bralnega in slušnega razumevanja, pisnega in ustnega izražanja; poglabljanje v kompleksnejše slovnične strukture.
• Švedska zgodovina in geografija.
• Obravnavanje tekstov in člankov o tendencah v švedskem jeziku in jezikoslovju.

Cilji in kompetence:

Študent/ka razume težje slovnične strukture, razume govorjena in pisana splošna in specifična besedila v originalnem okolju, sposoben/na je sporazumevanja v vsakdanjih situacijah na nivoju B2.

Temeljna literatura

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:

• Vsebine se navezujejo na situacije, kot so: komunikacija pri predstavljanju, srečevanju, pozdravljanju, telefonskem pogovoru, nakupovanju, naročanju v restavraciji, uporabi javnega prevoza, vsakdanje dejavnosti, opis preteklosti, različni poklici, prehranjevanje, orientacija v prostoru, preživljanje prostega časa, stanovanja, oblačila itd.
• Osnovne slovnične strukture in njihova uporaba.
• Osnovne informacije o Švedski in najvažnejši vidiki švedske družbe in kulture (npr. geografija, zgodovina, politična ureditev, šolski sistem).

CILJI IN KOMPETENCE:
Cilji so vezani na stopnjo A1 in A 2 skupnega evropskega referenčnega okvirja za jezike. Študent razume lažja govorjena in pisna splošna besedila in je sposoben osnovnega sporazumevanja v vsakdanjih situacijah. Pri jezikovnih vajah spodbujamo bralno

Temeljna literatura

• Levy Scherrer, P., Lindemalm, K.: Rivstart A1-A2. Textbok. Stockholm: Natur & Kultur 2007. 239 str.
• Levy Scherrer, P., Lindemalm, K.: Rivstart A1-A2. Övningsbok. Stockholm: Natur & Kultur 2007. 160 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Ob koncu študijskega leta pisni (75 %) in ustni izpit (25 %).
Opravljen pisni del izpita je pogoj za pristop k ustnemu delu.

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:

• Splošne teme in specifične teme, ki zadevajo švedsko družbo in kulturo (običaji in prazniki, zgodovina, šolski, zdravstveni sistem, itd ).
• Poglabljanje slovničnih struktur in njihova uporaba.
• Branje lažjih literarnih besedil (npr. A. Lindgren, T. Jansson, J. Gardell).

CILJI IN KOMPETENCE:
Cilji so vezani na stopnjo B1 skupnega evropskega referenčnega okvirja. Študent razume govorjena in pisna splošna besedila in je sposoben osnovnega sporazumevanja v vsakdanjih situacijah.
Pri jezikovnih vajah spodbujamo bralno in slušno razumevanje ter govorne in pisne spretnosti.

Temeljna literatura

• Levy Scherrer, P., Lindemalm, K.: Rivstart B1+B2. Textbok. Stockholm: Natur & Kultur 2008. (Ausgewählte Themen, etwa 100 Seiten)
• Levy Scherrer, P., Lindemalm, K.: Rivstart B1+B2. Övningsbok. Stockholm: Natur & Kultur 2007. (Ausgewählte Themen, etwa 100 Seiten)
• Zeitungsartikel und literarische Werke nach Absprache (etwas 250 Seiten)

Preverjanje in ocenjevanje

Pogoj za pristop h končnemu izpitu:

• 80% udeležba na vajah,
• domače branje,
• v razredu predstavljena seminarska naloga.

Opravljen pisni del izpita je pogoj za pristop k ustnemu delu.

Pogoj za pristop k izpitu: opravljeno domače branje in predstavitev seminarske naloge v razredu.

Ob koncu študijskega leta pisni (75%) in ustni (25%) izpit. Opravljen pisni izpit je pogoj za pristop k ustnemu delu.

Ime predmeta

Opis predmeta

VSEBINA:
Predmet ponuja literarnozgodovinski pregled razvoja dramatike od naturalizma do postdramatike (od ca. 1890 do 1990) ter sistematično obravnavo oblik in funkcij različnih tipov drame.
Cilj je, da dobijo študenti in študentke koncizen uvid v moderno in postmoderno gledališče, da prepoznajo posamezne tradicije in jih znajo umestiti z literarnozgodovinskega, diskurznega in kulturnozgodovinskega vidika. Pri tem pridejo v poštev tako literarnozgodovinski kot gledališki modeli in metode.
Obravnavali bomo drame naturalizma (Gerhart Hautpmann), preloma stoletja (Frank Wedekind, Arthur Schnitzler), ekspresionizma (Walter Hasenclaver, Ernst Toller), epskega gledališča (Berthold Brecht), povojnega časa (Friedrich Dürrenmatt, Thomas Bernhard, Peter Handke) in postdramskega gledališča (Elfriede Jelinek, Christoph Schlingensief).

CILJI IN KOMPETENCE:Študentje in študentke so sposobni analizirati dramska besedila (pojmi, oblike, metode) in prepoznajo specifičnost dramatike v primerjavi z liriko in prozo (dialog, monolog, dejanja, oder itd.). Razlikujejo med dramskim besedilom in uprizoritvijo ter gledališko predstavo in so sposobni literarnozgodovinske orientacije po 100-letni zgodovini nemške dramatike.

Študentje:

• znajo prepoznati stile in značilnosti posameznih obdobij in posameznega žanra
• znajo analizirati literarna besedila in o njih diskutirati na višjem nivoju;
• poglabljajo sposobnost kritičnega branja in analize literarnih, literarnozgodovinskih, literarnokritiških in literarnovednih besedil;
• znajo samostojno in kritično pristopiti do literarnih besedil;
• so zmožni samostojnega literarno-zgodovinskega študija.;

Temeljna literatura

Primarna literatura: bo objavljena v okviru semimarja.
Sekundarna literatura:
Asmuth, Bernhard (2009): Einführung in die Dramenanalyse. Stuttgart/Weimar: J.B. Metzler.
Pfister, Manfred (2009): Das Drama. München: Fink.
Fischer-Lichte, Erika (2010): Geschichte des Dramas 2. Von der Romantik bis zur Gegenwart. Tübingen: A. Francke
Fischer-Lichte (et al.) (2014): Metzler Lexikon Theatertheorie. Stuttgart/Weimar: J.B. Metzler.
Marx, Peter W. (2012): Handbuch Drama. Stuttgart/Weimar: J.B. Metzler.
Lehmann, Hans-Thies (2015) Postdramatisches Theater. Frankfurt am Main: Verlag d. Autoren.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

Opis predmeta

VSEBINA:
Predavanje in seminar se osredotočata na razvoj narativnih žanrov (novele, črtice in romana) konec 18. in celotnega 19. stoletja, na izoblikovanje estetskih in literarnih norm, kanona, ter kulturni, zgodovinski, družbenopolitični, družbenokritični in estetski pomen književnosti.

Vsebina:

• Izbor del in avtorjev se vsakič spreminja glede na izbrani motivno-tematski, zvrstno-tipološki, literarnozgodovinski ali metodološki poudarek;
• refleksija o funkciji in pomenu narativnih književnih besedil in simbolnih procesih osmišljanja;
• analiza kulturnih vzorcev mišljenja, značilnih za konec 18. in 19. stoletja na osnovi trans- in medkulturnega pristopa.

Cilj je, da se študentje izšolajo v kritičnem branju in analizi lit., lit.-zg., lit.-kritiških, znanstvenih in nelit. besedil.

CILJI IN KOMPETENCE:
Cilj predmeta je študentkam/študentom na podlagi literarnozgodovinskega in kulturološkega uvida, postopkov besedilne analize in v luči različnih metodoloških pristopov približati temeljna narativna besedila 18. in/ali 19. stoletja in jih usposobiti za samostojno uporabo dobljenih spoznanj. Poznavanje kulturnozgodovinskega konteksta omogoča študentkam in študentom diferencirano razumevanje pomena in funkcije obravnavanih besedil. Predmet posreduje znanstveno pred-izobrazbo ter kvalificira za tiste poklicne naloge, ki pri delu zahtevajo uporabo pridobljenih znanstvenih spoznanj in metod. Navajanje na znanstveno ukvarjanje z literarnimi tradicijami in obdobji ter literarno kulturo ni vezano samo na stroko, temveč se navezuje na izmenjavo dognanj drugih znanstvenih strok (zgodovine, filozofije, umetnostne zgodovine, medijskih znanosti).

Študentke in študenti:

• znajo prepoznati stile in značilnosti posameznih obdobij;
• znajo analizirati literarna besedila in o njih diskutirati na višjem nivoju;
• poglabljajo sposobnost kritičnega branja in analize lit., lit.-zg., lit.-kritiških, lit.-vednih in neliterarnih besedil;
• znajo samostojno in kritično pristopiti do literarnih besedil;
• so zmožni samostojnega literarno-zgodovinskega študija;
• povezujejo osvojeno znanje z novimi informacijami;
• vse pridobljene kompetence prenašajo na svoje delovno področje;
• znajo osvetliti prepletenost in vzajemno učinkovanje najrazličnejših literarno-kulturnih, estetskih, družbenih, in družbenopolitičnih procesov, ki vplivajo na izoblikovanje literarnega kanona.
• z upoštevanjem kulturnega, socialnega, zgodovinskega in drugih kontekstov, v katerih so besedila nastala, nadgrajujejo svoje medkulturne kompetence.
• k obravnavanim delom pristopajo interdisciplinarno in povezujejo svoja spoznanja z drugimi znanstvenimi strokami.

PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:

• Poznavanje vrhuncev nemške proze 19. stoletja;
• senzibiliziranje za ideje in temeljna spoznanja, ki jih sporočajo literarna besedila;
• razumevanje postopkov kanonizacije in pomena posameznih avtorjev in del pri konstituiranju nacionalne in individualne identitete;
• senzibiliziranje za procese med- in transkulturnosti v 19. stoletju in danes;
• razumevanje prepletenosti in vzajemnega učinkovanja literarno-kulturnih, estetskih, družbenih in družbenopolitičnih procesov, povezanih s produkcijo in recepcijo narativnih besedil 19. stoletja nekoč in danes.

Temeljna literatura

• Fix, Ulla/Poethe, Hannelore/Yos, Gabrielle (2001): Textlinguistik und Stilistik für Einsteiger. Frankfurt a.M.: Peter Lang, 236 str.
• Fleischer, Wolfgang/Michel, Georg (1977): Stilistik der deutschen Gegenwartssprache. Leipzig, 341 str.
• Heusinger, Siegfried (1995): Pragmalinguistik. Frankfurt a.M.: Haag + Herrchen, 60-139. Schippan, Thea (1972): Einführung in die Semasiologie. Leipzig: VEB Bibliographisches Institut, 233 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Uvod v splošno jezikoslovje

Nosilec / izvajalec

izr. prof. dr. Uršula Krevs Birk

Opis predmeta

VSEBINA:

• Temeljna jezikoslovna področja in cilj njihovega razsikovanja.
• Kaj je jezik; funkcije jezika po Jakobsonu.
• Teorije o nastanku jezikov; tipologija jezikov.
• Jezik in semiotika, vrste znamenj; jezikovno znamenje in njihove značilnosti. Pomen de Saussurja za jezikoslovje.
• Elementi in odnosi v sistemu nemškega jezika po posameznih jezikovnih ravninah (glasoslovna, oblikoslovna, besedoslovna, skladenjska).
• Uvod v slovnične teorije (strukturalna, tvorbeno-pretvorbena, odvisnostna itd.).
• Uvod v teorije o jezikovni komunikaciji (Bühlerjeva teorija, teorija govornih dejanj, funkcionalno-komunikativni opis), besedilo kot rezultat jezikovnega sporazumevanja.
• Zvrstnost nemškega jezika, norme v jezikovni komunikaciji, sociolingvistični vidiki nemškega jezika.

CILJI:
Poleg predstavitve spoznavnih ciljev in nalog jezikoslovja pridobijo študenti vpogled v jezikoslovne metode in se seznanijo s temeljnimi slovničnimi teorijami ter modeli jezikovne komunikacije.

PREDMETNOSPECIFIČNE KOMPETENCE:
Reflektivna kompetenca o jeziku kot sistemu, sredstvu kognicije ter komunikacije; indukcija/dedukcija, analitična sposobnost in sposobnost sintetiziranja.
Zmožnost efektivnega timskega dela v znanosti, razvijanje dialoškosti in strokovnega diskurza v njem.

Obvladovanje temeljnih in specifičnih vedenj s področja splošnega jezikoslovja ter njihova aplikacija znotraj germanističnega jezikoslovja.
Poznavanje različnih jezikoslovnih teorij in metod, razvijanje individualnega dela pri reševanju znanstvenih nalog.

Ustrezne jezikovne in metajezikovne kompetence za recepcijo znanstvenih besedil s področja germanističnega jezikoslovja.

Sposobnost refleksije o znotraj- in zunajjezikovnem kontekstu kot temelj za prepoznavanje lastnega in sprejemanje drugačnega ter kot temelj za vstopanje v medkulturna razmerja.

Temeljna literatura

• Gross, Harro (1998): Einführung in die germanistische Linguistik. München: iudicium, 303 str.
• Krevs Birk, Uršula (ur.) (2006): Einführung in die allgemeine Sprachwissenschaft Ein Reader. (Teil I und II). Ljubljana, 99 str.
• Krevs Birk, Uršula (2012): Einführung in die germanistische Linguistik. Eine Propädeutik für Germansitikstudierende mit interkulturellem Ansatz. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 106 str.
• Linke, Angelika/Nussbaumer, Markus/Portmann, Paul R. (21994): Studienbuch Linguistik. (Poglavje Semiotik, str. 17–42)
• Pelz, Heidrun (1996): Linguistik. Eine Einführung. Hamburg: Hoffmann und Campe, 352 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Pisni izpit.

Ime predmeta

Število kreditnih točk

Opis predmeta

Cilji in kompetence:
• poznavanje in prepoznavanje raznolikih ženskih diskurzov, ki so se izoblikovali na prelomu iz 19. v 20. stoletje,
• pridobivanje znanja in interpretiranja konstruktov in reprezentacij spolnih identitet v imaginariju literarnega teksta,
• sposobnost prenosa kritičnega branja tekstov na druga področja, kjer je prav tako pomemben kritičen pristop pri interpretaciji tekstov,
• senzibilnost za analizo ženskih diskurzov na različnih področjih,
• sposobnost diskurzne analize.

Temeljna literatura

 Temeljna literatura:
• Karin Tebben (Hrsg.): Deutschsprachige Schriftstellerinnen des Fin de siecle. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1999
• Gisela Brinker-Gabler: Perspektiven des Übergangs. Weibliches Bewußtsein und frühe Moderne, v: G. Brinker-Gabler (ur.): Deutsche Literatur von Frauen, II. zv.: 19. und 20. Jahrhundert. München: Beck, 1988, str 169-205.
• Franziska Schößler: Einführung in die Gender Studies. De Gruyter, 2008 (izbrana poglavja).
• Sigrid Niberle: Gender Studies und Literatur. WBG, 2013 (izbrana poglavja).
• Rosa Mayreder: Zur Kritik der Frau. Jena/Leipzig: Diederich, 1905.
• Bettina Pohle: Kunstwerk Frau. Inszenierungen von Weiblichkeit in der Moderne. Frankfurt/Main: Fischer, 1998, 167 str. (izbrana poglavja)
• Virginia Woolf: A Room of One´s own. Harmondsworth: Penguin Books, 1967 (oz. v nemški različici: Das Zimmer für sich allein – oz. v slovenski razlicici: Lastna soba).
• Natascha Vittorelli: Frauenbewegung um 1900. Über Triest nach Zagreb. Löcker, 2007 (izbrana poglavja).

Reader s primarnimi besedili ter izbrana sekundarna literatura bodo na voljo v e-učilnici v pdf obliki.

Preverjanje in ocenjevanje

za 3 ECTS:
• referat (30%)
• kratka seminarska naloga (ca. 11.000 znakov s presledki) (50%)
• en esej (10%)
• aktivno delo pri seminarju (10%)

Ime predmeta

Nosilec / izvajalec

izr. dr. Brigita Kosevski Puljić

doc. dr. Andreja Retelj

Opis predmeta

• Teorije o jezikovnem razvoju in učenju jezika na zgodnji stopnji;
• Jezik in govor: razvoj govora v maternem jeziku; razlike med usvajanjen J1 in
• J2; vzorci dvojezičnosti; jezikovno preklapljanje;
• Kognitivne in afektivne dimenzije v zgodnjem učenju tujih jezikov;
• Spodbujanje jezikovne zavesti, senzibilizacija za druge kulture, odprtost do drugih ljudi;
• Jezikovna kopel; avtonomno učenje, dvojezični pouk;
• Igra kot učenje tujega jezika; nebesedna izrazna sredstva (likovno in plastično oblikovanje, gibanje, lutke); pravljica;
• Poznavanja razreda kot celote in prilagajanja didaktičnih metod;
• Ustreznost učnih vsebin in metod dela;
• Učne tehnike in strategije na zgodnji stopnji poučevanja in učenja tujega jezika;
• Razvijanje jezikovnih zmožnosti:
• Razvijanje slušnih zmožnosti; poslušanje kot miselna in ustvarjalna dejavnost ter kot dinamičen proces; jezik in izgovorjava; praktične dejavnosti poslušanja;

1. Proces ustnega sporočanja in fonologija; razvijanje govorne zmožnosti;
2. Razvijanje bralnih zmožnosti; bralne strategije; glasno in tiho branje;
3. Razvijanje pisnih zmožnosti; opismenjevanje v tujem jeziku;
4. Učni programi in učni načrti, moduli;

• Vrednotenje in izdelava učnih gradiv;
• Preverjanje in vrednotenje doseženih rezultatov (znanja) in napredka pri posameznih otrocih/učencih (opisno ocenjevanje).

CILJI:
Študenti in študentke povezujejo teoretično znanje s praktičnim delom na začetni stopnji učenja tujega jezika.

Pridobijo si znanja:

• o teoretičnih osnovah sodobnega učenja in poučevanja nemščine na zgodnji stopnji,
• o didaktiki tujega jezika, osredotočeni na ciljno starostno skupino;
• o psihologiji, ki temelji na poznavanju otrokovega kognitivnega, moralnega in fiziološkega razvoja;
• o jezikovnem razvoju otroka in stopnjah usvajanja maternega jezika pri otroku;
• o pomenu maternega jezika za učenje tujega jezika in njunega medsebojnega delovanja;
• o neverbalni komunikaciji z otroki in različnostmi njihovih zaznavnih tipov ter poučevanju preko vseh čutnih kanalov.

Seznanijo se:

• s sposobnostjo vživljanja v otroški svet fantazije in pravljičnega in poznavanjem otroškega sveta;
• z otroško literaturo, risankami in drugimi vsebinami, ki jih otrok sprejema iz okolice ter z vključevanjem le-teh s poučnimi in vzgojnimi elementi v pouk;
• s posredovanjem snovi preko aktivnosti v razredu, ki niso neposredno vezane na pouk tujega jezika;
• z organiziranjem dela v razredu in vzpostavljanjem discipline;
• z izdelavo ustreznih učnih gradiv;
• s programi, učnimi načrti in modeli za to stopnjo učenja nemščine;
• z razvijanjem štirih bistvenih kompetenc (strokovna, metodična, osebna in socialna);

KOMPETENCE:
Študenti in študentke:

• ozavestijo procese in kompetence (jezikovna, socialno lingvistična, besedilna, strateška, socialno kulturološka in socialna), ki spodbujajo razvijanje ključne komunikativne kompetence pri otrocih;
• usvojijo pristope in različne oblike dela za spodbujanje interakcije v razredu;
• spoznajo in usvojijo različne metode in tehnike razvijanja jezikovnih zmožnosti;
• presojajo primernost učnih gradiv za zgodnjo stopnjo učenja nemščine;
• izdelajo primerna učna gradiva (usvojijo določene spretnosti za izdelavo le-teh.

PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
Študenti

• razumejo in poznajo pomen nalog in vsebine predmeta ter njihovo medsebojno povezanost;
• povezujejo posamezne vsebine splošnih pedagoških, psiholoških in didaktičnih znanj s poučevanjem nemščine na zgodnji stopnji;
• razumejo interaktivne procese pri poučevanju in učenju nemščine na zgodnji stopnji;
• pravilno presodijo odzive otrok v procesu učenja nemščine glede na individualne razlike;
• poznajo in razumejo splošna in specifična didaktična načela za razvijanje posameznih jezikovnih zmožnosti pri poučevanju nemščine na zgodnji stopnji;
• poznajo in razumejo proces usvajanja posameznih jezikovnih zmožnosti in uporabo ustreznih strategij pri tem usvajanju.

Temeljna literatura

• Brumen, M. 2003. Pridobivanje tujega jezika v otroštvu.Ljubljana: DZS. Izbrana poglavja (57 str.)
• Fremdsprache Deutsch, revije založbe Klett. (20 str.)
• Maier, W. 1991. Fremdsprachen in der Grundschule. Berlin: Langenscheidt. Izbrana poglavja (20 str.)
• Meyer, H. 2000. Unterrichtsmethoden I,II. Berlin: Cornelsen. Izbrana poglavja. (36 str.)
• Kosevski, B. 2003. Pisanje pri pouku tujega jezika. Sozvočje prostega in
• vodenega. (Izbrana poglavja za zgodnje poučevanje). Ljubljana: DZS. (20 str.)

Preverjanje in ocenjevanje

Ime predmeta

Opis predmeta

VSEBINA:

• Obravnava različnih zgodovinskih in teoretskih prikazov srednjeveških zvrsti kot institucionaliziranih besedilnih skupin, ki jih srednjeveški recipienti in avtorji prepoznajo kot take in ki kažejo določeno težnjo po vztrajnosti;
• kritično soočenje z različnimi kriteriji za klasifikacijo srednjeveških zvrsti;
• problematizacija pojmov ‚uporabna literatura’, ‚lirika’, ‚epika’ in ‚drama’ z ozirom na srednjeveška besedila; diskusija o različnih poimenovanjih zvrstnih podskupin, o mešanih oblikah ter o ločljivosti oz. zmožnostih povezovanja posameznih zvrsti.

CILJI IN KOMPETENCE:
Študentke in študenti

• so sposobni problematizirati teoretske pojme za oblikovanje besedilnih skupin;
• se soočijo z vprašanjem, v kolikšni meri morajo definicijski poskusi srednjeveških zvrsti po sili razmer poenostaviti tisto, kar se pri natančnejši obravnavi izkaže kot kompleksno in dinamično vzporedje in prepletanje medsebojno pogojenih razvojev;
• pridobijo klasifikacijske kompetence.

Temeljna literatura

• Frank, Barbara (ur.) (1997): Gattungen mittelalterlicher Schriftlichkeit. Tübingen: Narr, 321 str.
• Jauß, Hans-Robert (1977): Theorie der Gattungen und Literatur des Mittelalters. V: Jauß, Hans-Robert: Alterität und Modernität der mittelalterlichen Literatur. München: Fink, str. 327-358.
• Köhler, Erich (1977): Gattungssystem und Gesellschaftssystem. V: Romanische Zeitschrift für Literaturgeschichte, 1, str. 7-22.
• Druga relevantna literatura bo navedena na seminarju.

Preverjanje in ocenjevanje