Ime predmeta |
Besedilna semantika |
Nosilec / Izvajalec | red. prof. dr. Stojan Bračič |
Opis predmeta |
VSEBINA Bistvo semantike na besedni, stavčni in predvsem besedilni ravnini s posebnim poudarkom na kognitivnih procesih besedilne recepcije in pojmih, kot so: CILJI IN KOMPETENCE Cilj tega predmeta je osredinjen na potrebo, da študent/ka nadgradi svoje sistemske kompetence s semantično-pragmatičnimi, se pravi izvensistemskimi, ki v tem okviru zaobjemajo: |
Temeljna literatura |
• Bračič, Stojan/Fix, Ulla/Greule, Albrecht (2007): Textgrammatik – Textemantik/Textstilistik. Ein textlinguistisches Repetitorium. Ljubljana: Filozofska fakulteta v Ljubljani, 133 str. • Ernst, Peter (2002): Pragmalinguistik. Berlin New York: de Gruyter, 210 str. • Schwarz, Monika (2000): Indirekte Anaphern in Texten. Tübingen: Niemeyer, 175 str. • Bračič, Stojan (2007): Ist die Auslandsgermanistik eine angewandte Germanistik? Zu einigen lexikographischen Fragestellungen aus der Perspektive eines Auslandsgermanisten. In: Reimann, Sandra/Kessel, Katja (Hrsg.), Wissenschaften im Kontakt. Kooperationsfelder der Deutschen Sprachwissenschaft, Festschrift für Albrecht Greule. Tübingen: Narr, str. 95 – 107. |
Preverjanje in ocenjevanje |
Referat (20%) in pisni izpit (80%). |
Ime predmeta |
Besedilna slovnica nemškega jezika |
Nosilec / izvajalec |
red. prof. dr. Stojan Bračič |
Opis predmeta |
VSEBINA: Definicija besedila, bistvo in merila besedilnosti ter pojmi, kot so:
CILJI IN KOMPETENCE:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
V teku semestra se pišeta dva delna kolokvija. Študenti, ki pri tem ne dosežejo minimalne povprečne ocene 6 (s tem da rezultat pri nobenem od kolokvijev ne sme biti slabši od 40 %), pišejo končni izpit. Deleži:
|
Ime predmeta |
Didaktika nemščine |
Nosilec / izvajalec |
|
Opis predmeta |
VSEBINA: Zimski semester
Letni semester
CILJI IN KOMPETENCE:
Letni semester
PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Uspešno opravljene vaje z najmanj 85% udeležbo, pisni izpit (50%), seminarska naloga in predstavitev (30%) in portfolio (20%) |
Ime predmeta |
Dunajska moderna |
Nosilec / izvajalec |
doc. dr. Irena Samide |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE:
PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI: Poznavanje umetnosti in kulturnih pojavov ob prelomu stoletja na Dunaju in njihov pomen za nadaljnji razvoj kulturnih in estetskih paradigem.
Poglobljeno razumevanje povezanosti posameznih družbeno-estetskih pojavov, estetskih postopkov, medialnega transfera, mehanizmov mitizacije idr. |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pogoji za vkljucitev v delo: Predmet bo potekal v letnem semestru študijskega leta 2015/16, najmanj dve informativni uri pa že oktobra 2015. Sestavni in obvezni del predmeta je tridnevna ekskurzija na Dunaj, ki bo izvedena od 14. do 16. aprila 2016. Predvideni stroški (prenočevanje z zajtrkom, vožnja, vse vstopnine v muzeje in galerije, dve gledališki predstavi) znašajo ca. 200 evrov (ob finančni podpori ustreznih inštitucij manj). Zato morajo vsi, ki se prijavijo za ta izbirni predmet, že vnaprej računati s tem stroškom.
Preverjanje in vrednotenje znanja: aktivno sodelovanje na seminarju (20%), vsakotedenski študij primarne in/ali sekundarne literature in razprava o njej (30%), referat (20%), sodelovanje pri organizaciji ekskurzije na Dunaj in projektno delo (del vodenja) (30%). |
DUNAJSKA MODERNA
doc. dr. Irena Samide
Vsebina:
Predmet zajema celovit prikaz Dunajske moderne, t. j. obdobja od 1890 do 1910, ki predstavlja zadnji umetniški in intelektualni vrhunec Habsburške monarhije. Študentje spoznavajo različna področja, od filozofije, psihologije in psihoanalize (Mach, Weininger, Wittgestein, Freud), arhitekture (Otto Wagner, Alfred Loos) in likovne umetnosti (Klimt, Schiele, Kokoschka) do glasbe (Schönberg) in seveda književnosti (Hofmannsthal, Schnitzler, Altenberg idr.). Teoretične osnove, ki jih spoznavajo v prvih dveh mesecih, nadgradijo z globljim spoznavanjem in raziskovanjem na kraju samem, zato je sestavni del predmeta tudi strokovna ekskurzija na Dunaj, kamor sodijo poleg umetnostnozgodovinskih in literarnih pohodov po Dunaju tudi ogledi razstav in muzejev (stalne zbirke & tematske razstave) ter gledališke predstave (odvisno od aktualne ponudbe).
Cilji in kompetence: študentke in študenti zaznavajo in razumejo estetske postopke, medialni transfer, mehanizem mitizacije ipd; sposobni so diferenciranega razumevanja različnih pojavnih oblik moderne ob prelomu stoletja; razpoznavajo temeljne značilnosti, skupne vzorce in razlike; delujejo inter- in intradisciplinarno, mdr. povezujejo slovensko in avstrijsko moderno. Pri pripravi ekskurzije so sposobni timskega in projektnega dela, vodenja skupine, organizacije, načrtovanja, nastopanja pred skupino itd.
Preverjanje in vrednotenje znanja: aktivno sodelovanje na seminarju (20%), vsakotedenski študij primarne in/ali sekundarne literature in razprava o njej (30%), članek za interno publikacijo, ki bo izšla v sklopu ekskurzije (20%); projektno delo: priprava potovanja (administracija; finance; korespondenca); vodenje po Dunaju; pridobivanje sponzorskih sredstev; priprava zaključne razstave itd. (30%).
Pomembno obvestilo:
Predmet bo potekal v letnem semestru študijskega leta 2017/18. Sestavni in obvezni del predmeta je tridnevna ekskurzija na Dunaj, ki bo izvedena v sredini aprila. Predvideni stroški (prenočevanje z zajtrkom, vožnja, vstopnine v muzeje in galerije, gledališka predstava) bodo znašali ca. 180 evrov. Zato vse, ki se bodo prijavili za seminar, že vnaprej opozarjam na ta strošek. Če nam bo uspelo pridobiti sponzorska sredstva, se lahko ta znesek seveda ustrezno zmanjša.
Ime predmeta |
Frazeologija |
Nosilec / izvajalec |
doc. dr. Urška Valenčič Arh |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE: |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pogoj za pristop k izpitu je redna prisotnost na vajah (najmanj 80 %) in aktivno sodelovanje (priprava na ure, pisni izdelki itd.).
Način ocenjevanja: Seminarska naloga (30%), pisni izpit (70%). |
Ime predmeta |
Frazeologija v različnih besedilnih vrstah |
Nosilec / Izvajalec | Doc. dr. Urška Valenčič Arh |
Opis predmeta |
VSEBINA: Vloga frazemov v umetnostnih, publicističnih in poljudno-znanstvenih besedilih, nenormativna raba frazemov in vzroki za frazeološke prenovitve, semantična razmerja, zvrstnost v frazeologiji, simbolika v frazeologiji, vloga frazeologije v translatologiji, etimologija frazemov, frazeologija v slovarjih (enojezični, dvojezični; semasiološki, onomasiološki; etimološki slovarji), frazeologija v delih posameznih avtorjev, predstavitev raziskav na empiričnem gradivu. CILJI IN KOMPETENCE: Frazeologija kot moderna interdisciplinarna jezikoslovna veda v različnih besedilnih zvrsteh s poudarkom na različnih jezikovnoteoretičnih pristopih (frazeološki, leksikološki, psiholingvistični, sociolingvistični, primerjalni, prevodoslovni, etimološki, književni idr.) Študentke in študenti so sposobni analizirati besedila glede na posebnosti njihovih funkcij, prepoznavati vlogo stalnih besednih zvez v sobesedilu in jezikovno pravilno, smiselno in razumljivo prevajati stalne besedne zveze, ki so umeščene v strokovna in literarna besedila. |
Temeljna literatura |
• Burger, Harald (2010): Phraseologie. Eine Einführung am Beispiel des Deutschen. Berlin: Schmidt, 224 str. • Kržišnik, Erika (1996): Norma v frazeologiji in odstopi od nje v besedilih. V: Slavistična revija, št.2, str. 133-154. • Dobrovol’skij, Dmitrij/Piirainen, Elisabeth (1996): Symbole in Sprache und Kultur.Studien zur Phraseologie aus kultursemiotischer Perspektive. Bochum, 485 str. • Fleischer, Wolfgang (1997): Phraseologie der deutschen Gegenwartssprache. Tübingen: Niemeyer, 250 str. • Donalies, Elke (2012): Phraseologie. Tübingen: Gross, 67 str. |
Preverjanje in ocenjevanje |
Projektna naloga (do 10.000 znakov s presledki) (70%) in pisni izpit (30%). |
Ime predmeta |
Habsburški mit v literaturi, zgodovini in filmu |
Nosilec / izvajalec |
doc. dr. Johann Georg Lughofer |
Opis predmeta |
VSEBINA: Predstavljene bodo posamezne osebe, ki so bile osrednjega pomena za nastanek mita o Habsburžanih, pri čemer je v središču nastanek mita, politični interes, spreminjanje in funkcija mita:
Nastanek in utrjevanje mita bosta prikazana na primerih literarnih del avtorjev, kot so Nestroy, Grillparzer, Hoffmannshtal, Kraus, Werfel, Roth, Musil, Martin Pollack in Karl Markus Gauss, ter v filmih režiserjev, kot so Erich von Strohheim (Wedding March 1928), Josef von Sternberg (The King Steps out 1936), Billy Wilder (The Emperor Waltz 1948) in Ernst Marischka (Sissi-Trilogie 1955, 1956, 1957).
CILJI:
PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI: |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pisni izdelki kot sprotna priprava na kontaktne ure (20%). Seminarsko delo s predstavitvijo (80%). |
HABSBURŠKI MIT V LITERATURI, ZGODOVINI IN FILMU
Doc. dr. Johann Georg Lughofer
Vsebina:
Predstavljene bodo posamezne osebe, ki so bile osrednjega pomena za nastanek mita o Habsburžanih, pri čemer je v središču nastanek mita, politični interes, spreminjanje in funkcija mita:
• Maximilian I. in njegovo iskanje prednikov
• Leopold I. in njegova baročna reprezentacija
• Marija Terezija kot »mati naroda«
• nadvojvoda Karl, zmagovalec v Aspernu
• nadvojvoda Johann in njegova ljudskost
• Franc II./I. kot »dobri stari cesar Franc«
• Franc Jožef in Sisi
• prestolonaslednik Rudolf
• Cesar Karl in njegova beatifikacija
Nastanek in utrjevanje mita bosta prikazana na primerih literarnih del avtorjev, kot so Nestroy, Grillparzer, Hoffmannshtal, Kraus, Werfel, Roth, Musil, Martin Pollack in Karl Markus Gauss ter v filmih režiserjev, kot so Erich von Strohheim (Wedding March 1928), Josef von Sternberg (The King Steps out 1936), Billy Wilder (The Emperor Waltz 1948) in Ernst Marischka (Sissi-Trilogie 1955, 1956, 1957).
Cilji in kompetene:
Mitizacija Habsburžanov, ki je doživela enega vrhuncev v 19. stoletju – kljub pojemajoči politični vlogi dinastije (ali pa ravno zaradi nje), še danes nikakor ni končana. Pri predavanju in seminarju si študentke in študenti na primeru Habsburžanov izostrijo razumevanje za mitologizacijo zgodovinskih likov in dejstev. V ospredju je strategija nastajanja in izgradnje nekega mita, kakor tudi vprašanja, zakaj so kasnejši zgodovinopisci ter mediji te mite pogosto še krepili.
Preverjanje in vrednotenje znanja:
- pisni izdelki kot sprotna priprava na kontaktne ure (20%); seminarsko delo s predstavitvijo (80%)
INFORMACIJSKA IN KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA PRI POUKU NEMŠČINE
Nosilka: izr. prof. dr. Brigita Kosevski Puljić,
Soizvajalka: doc. dr. Andreja Retelj
Vsebina:
Teoretična izhodišča uporabe IKT pri pouku nemščine, opredelitev terminologije;
• načrtovanje učnega procesa z uporabo IKT v skladu z učnimi načrti za nemščino;
• akcijsko raziskovanje lastne izkustvene prakse;
• programi za izvajanje e-izobraževanja;
• obstoječa e-gradiva na svetovnem spletu;
• orodja za izdelavo e-gradiv;
• naloge spletnega iskanja;
• mrežni projekti in partnerstvo razredov na spletu;
• referenčna gradiva: slovarji, enciklopedije, glosarji.
Cilji in kompetence:
Študenti
• spoznajo različna pojmovanja učenja in poučevanja z IKT;
• spoznajo aktualne učne načrte za nemščino z vidika integracije IKT v učni proces;
• znajo načrtovati, izvesti in ovrednotiti učni proces z IKT;
• spoznajo različne programe za izvajanje e-izobraževanja in nekatera orodja za izdelavo e-gradiv;
• znajo poiskati že izdelana e-gradiva in jih kritično ovrednotiti;
• so zmožni vpeljati novosti v pouk nemščine;
ozavestijo pomen vseživljenjskega izobraževanja.
Vrednotenje in ocenjevanje:
Seminarska naloga (100%).
JEZIK V OGLASNIH BESEDILIH
izr. prof. dr. Janja Polajnar Lenarčič
Vsebina
• Temeljni in specifični pragmalingvistični in besediloslovni pojmi z vidika besediloslovja in tržne komunikacije: komunikacijski model, sporazumevalne okoliščine, persuasivna besedila in njihova besedilna funkcija, oglasno sporočilo kot besedilna vrsta, izhodiščna in ciljna kultura, stilna sredstva (jezikovna, parajezikovna in nejezikovna).
• Posamezne persuasivne besedilne vrste oz. oblike tržnega komuniciranja s stilističnega, strukturnega, semiotičnega in medkulturnega vidika (televizijski oglas, radijski oglas, plakat, časopisni oglas, oblike internetnega oglaševanja, internetne strani podjetja, ipd.).
• Temelje metode analize jezikovnih, nejezikovnih ter parajezikovnih sredstev v oglasnih sporočilih: multikodalna transkripcija, pragmalingvistična analiza, analiza govora itd.
• Kreativne ter produkcijske faze izdelave oglasov.
• Problemsko reševanje praktičnih (izdelava kampanje) ter raziskovalnih vprašanj.
Cilji:
Cilj seminarja je seznanitev s komunikacijskimi razmerji in udeleženci, konceptom komuniciranja informacij ter persuasivnimi funkcijami oglasnih sporočil. Glavnina seminarja se posveča analizi rabe jezikovnih, parajezikovnih in nejezikovnih sredstev v oglasnih sporočilih različnih medijev, ter ozaveščanju njihove rabe s pragmalingvističnega, besediloslovnega, stilističnega vidika, z vidika več- in medkulturnosti in kontrastivnega vidika. Poleg kritičnega ovrednotenja problemsko zastavljenih vprašanj s tega področja, se seminar dotakne tudi same produkcije oglasnih sporočil.
PREDMETNOSPECIFIČNE KOMPETENCE:
• Prepoznavanje in analiza konvencij besedilih vrst tržnega komuniciranja s poudarkom na oglasnih sporočilih glede na znotrajjezikovne (sistemske) danosti, komunikacijske partnerje, medij, zunajjezikovne okoliščine, funkcije, recepcijo ter širši kulturni kontekst.
• Spoznavanje tipičnih metod za analizo jezikovnih, parajezikovnih in nejezikovnih sredstev glede na intencijo, okoliščine sporazumevanja, vrsto oglaševalskega sporočila, socialne zvrsti jezika ipd. Kontrastivna analiza oglasnih sporočil v nemškem in maternem jeziku.
• Kritično ovrednotenje in raziskovanje rabe jezikovnih, parajezikovnih in nejezikovnih sredstev v oglasnih sporočilih za izbrane ciljne skupine in glede na regulativno prakso.
• Spoznavanje kreativne faze ter produkcije oglasov.
Preverjanje: seminarska naloga (2.000 – 2.200 besed) (70%) ; referat z diskusijo (15 min.) (30%)
Ime predmeta |
Jezikoslovne metodologije |
Nosilec / izvajalec |
izr. prof. dr. Uršula Krevs Birk |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI:
KOMPETENCE:
PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI: |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Seminarska naloga 40 % Jezikovna biografija 10 % Pisni izpit 50 % |
Ime predmeta |
Jezikovna praksa I in II |
Nosilec / izvajalec | doc. dr. Janja Polajnar Lenarčič lekt. mag. Vanda Vremšak-Richter |
Opis predmeta |
Predmet je celoleten, pri čemer potekajo jezikovne vaje enakomerno skozi vse leto: 60 KU v vsakem semestru. V zimskem semestru je del jezikovnih vaj (15 KU) namenjen funkcionalnemu pisanju. Po 1. semestru zbere študent/ka 4 KT (kolokvij in druge obveznosti, predvidene z učnim načrtom), po 2. semestru še preostale 3 KT. Končni izpit je na koncu 2. semestra, upošteva pa se celoletno delo. VSEBINA (celoletna, za vse sklope):
CILJI IN KOMPETENCE:
Pridobivanje naslednjih jezikovnih in komunikativnih kompetenc:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Razvrščanje v skupine na osnovi uvrstitvenega testa.
Pogoj za pristop h končnemu izpitu je redno obiskovanje vaj (vsaj 80% prisotnost), redno delo, opravljeni pisni izdelki (najmanj 4), referat in druge obveznosti ter opravljen kolokvij iz nepravilnih glagolov. Pri oceni se upoštevajo sodelovanje, sprotno delo in pisni izdelki (30%), pisni izpit (60%) in ustni izpit (10%). |
Ime predmeta |
Jezikovna praksa III in IV |
Nosilec / izvajalec |
doc. dr. Urška Valenčič Arh lekt. mag. Lars Felgner |
Opis predmeta |
VSEBINA
Predmet je celoleten. Sestavljata ga dva sklopa:
Ob semestru opravijo študentje kolokvij in druge določene obveznosti (gl. učni načrt), ki so tudi ustrezno kreditno ovrednotene.
SKLOP JEZIKOVNE PRAKSE:
FRAZEOLOŠKI SKLOP:
Cilji in kompetence Cilji so vezani na stopnjo B2+ skupnega evropskega referenčnega okvirja za jezike. Študenti poglabljajo in nadgrajujejo jezikovna znanja, ki jih potrebujejo za uspešno komunikacijo v standardnem jeziku in nezahtevnem strokovnem jeziku. Pridobivanje naslednjih jezikovnih in komunikativnih kompetenc:
FRAZEOLOŠKI SKLOP:Študenti prepoznavajo in uporabljajo osnovne oblike stalnih besednih zvez, specifične tujejezične besedne zveze, ki so vezana na zgodovinske in kulturne pridobitve, utrjujejo frazeme na podlagi njihovih specifičnih morfosintaktičnih in semantičnih oblik ter uporabljajo frazeme v nemških sestavkih.
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Končno oceno sestavljajo sodelovanje, sprotno delo in pisni izdelki (20%), kolokvij po 1. semestru (30%), pisni izpit (40%) in ustni izpit (10%). |
Ime predmeta |
Jezikovna praksa V |
Število kreditnih točk |
4 |
Število kontaktnih ur | 60 |
Oblika: (P, S, V) | 60V |
Nosilec / Izvajalec | doc. dr. Janja Polajnar Lenarčič |
Opis predmeta |
VSEBINA: Različne teme iz družbenopolitičnega dogajanja, gospodarstva, umetnosti in kulture, jezika, pravnega sistema; oblike novinarskega poročanja; vprašanja nacionalne identitete, družbeni tabuji in problemske teme. CILJI IN KOMPETENCE:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pogoj za pristop k izpitu: redna prisotnost na vajah (najmanj 80 %) in aktivno sodelovanje (priprava na ure, ustni nastopi, pisni izdelki itd.).
Načini in oblike ocenjevanja: zaključni pisni izpit (65%), referat (15%), naloge (10%), nastopna skupinska diskusija (10%). Pri zaključnem izpitu se preverja celotno znanje, osvojeno pri predmetu Pisna in govorna komunikacija na prvi stopnji (Pisna in govorna komunikacija I-V). Študent je pozitivno ocenjen le takrat, ko so pozitivno ocenjene vse oblike preverjanja znanja. |
Ime predmeta |
Jezikovni sistem I (Morfologija) |
Nosilec / izvajalec |
|
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE: |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pisni izpit. |
Ime predmeta |
Jezikovni sistem I (Morfologija) |
Nosilec / izvajalec |
izr. prof. dr. Darko Čuden, izr. prof. dr. Janja Polajnar Lenarčič |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE: |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pogoji za opravljanje študijskih obveznosti: obvezna prisotnost pri kontaktnih urah. Način ocenjevanja: Ocena sestoji iz ocene pisnega izpita pri predavanjih (50 %) in ocene pisnega izpita pri vajah (50 %). |
Ime predmeta |
Jezikovni sistem II (fonetika) |
Nosilec / izvajalec |
lekt. mag. Vanda Vremšak-Richter |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE: |
Temeljna literatura |
Strokovna literatura:
|
Preverjanje in ocenjevanje |
80% udeležba pri vajah ter pozitivno opravljen pisni izpit sta pogoja za pristop k ustjnemu izpitu.
Pisni (50%) in ustni izpit (50%); pozitivna ocena iz pisnega izpita pogoj za pristop k ustnemu izpitu. |
Ime predmeta |
Jezikovni sistem III in IV (skladnja) |
Nosilec / izvajalec |
red. prof. dr. Stojan Bračič |
Opis predmeta |
Predmet je celoleten, razdeljen na dva sklopa:
VSEBINA:
Jezikovni sistem IV:
CILJI IN KOMPETENCE:
Jezikovni sistem IV:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
V teku študijskega leta pišejo študenti tri delne kolokvije. Povprečje teh treh kolokvijev lahko predstavlja končno oceno. Kdor s tremi kolokviji ne doseže minimuma 60 % (s tem da rezultat pri nobenem od kolokvijev ne sme biti slabši od 40 %), mora opraviti pisni izpit v rednih izpitnih rokih. |
Ime predmeta |
Jezikovni sistem V (Besedotvorje) |
Nosilec / izvajalec |
izr. prof. dr. Darko Čuden |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE: Študentje razumejo ključni inštrumentarij te jezikovne discipline, prepoznavajo besedotvorne postopke in pomenska razmerja med besednimi sestavinami, prepoznavajo motiviranost tvorjenk in znajo izbrati pravi besedotvorni postopek v določeni besedilni vrsti in govornem položaju. |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pisni izpit. |
Ime predmeta |
Jezikovni sistem VI (leksikologija) |
Nosilec / izvajalec |
izr. prof. dr. Darko Čuden |
Opis predmeta |
VSEBINA:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pisni izpit. |
Ime predmeta |
Kontrastivna analiza |
Nosilec / izvajalec |
izr. prof. dr. Darko Čuden izr. prof. dr. Uršula Krevs Birk |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE: |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Seminarska naloga (30%) in pisni izpit (70%). |
Ime predmeta |
Literarna didaktika |
Nosilec / izvajalec |
doc. dr. Irena Samide |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE:
Predmetnospecifične kompetence:
PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
|
Ime predmeta |
Literarne transgresije in medialnost |
Nosilec / Izvajalec | izr. prof. dr. Marija Javor Briški |
Opis predmeta |
Vsebina: • Nemška literarna produkcija tujih avtorjev Cilji in kompetence: Študentke in študenti |
Temeljna literatura |
Izbor literature se spreminja glede na obravnavano tematiko, npr.: • Barkhaus, Annette/Fleig, Anne (ur.) (2002): Grenzverläufe. Der Körper als Schnittstelle. München: Fink, 251 str. • Bauer, Markus/Rahn, Thomas (ur.) (1997): Die Grenze. Begriff und Inszenierung. Berlin: Akademie Verlag, 346 str. • Benthien, Claudia (2001): Haut. Literaturgeschichte, Körperbilder, Grenzdiskurse. Reinbek bei Hamburg: Rowolth-Taschenbuch-Verlag, 319 str. • Faber, Richard/Naumann, Barbara (ur.) (1995): Literatur der Grenze – Theorie der Grenze. Würzburg: Königshausen und Neumann, 289 str. • Foucault, Michel (1987): „Vorrede zur Überschreitung“ (1963). V: isti: Von der Subversion des Wissens. Frankfurt am Main: Fischer-Taschenbuch-Verlag, str. 28-45. • Haubrichs, Wolfgang/Schneider, Reinhard (ur.) (1994): Grenzen und Grenzregionen. Saarbrücken: Saarbrücker Dr. und Verlag, 283 str. • Nestvold-Mack, Ruck (1990): Grenzüberschreitungen. Die fiktionale weibliche Perspektive in der Literatur. Erlangen: Palm und Enke, 296 str. • Neumann, Gerhard/Warning, Rainer (ur.) (2003): Transgressionen. Literatur als Ethnographie. Freiburg: Rombach, 349 str. |
Preverjanje in ocenjevanje |
Sodelovanje (10%), referat (40%) in seminarska/projektna naloga ali izpit (50%). |
Ime predmeta |
Habsburški mit v literaturi, zgodovini in filmu |
Nosilec / izvajalec |
izr. prof. dr. Marija Javor Briški |
Opis predmeta |
VSEBINA: Specifične srednjeveške strukture kulturnih procesov transfera in izmenjave:
CILJI IN KOMPETENCE: Študentke in študenti:
PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI: |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Sodelovanje (10%), referat (40%) in seminarska/projektna naloga ali izpit (50%). |
LITERARNI ODNOSI V SREDNJEM IN ZGODNJEM NOVEM VEKU
Izr. prof. dr. Marija Javor Briški
Vsebina:
Specifične srednjeveške strukture kulturnih procesov transfera in izmenjave:
• večjezičnost;
• literarno življenje;
• mecenstvo;
• prevajalske tehnike;
• tehnike priredbe;
• povezava med teoretsko refleksijo in besedilno analizo.
Cilji in kompetence:
Študentke in študenti pridobijo eksemplaričen vpogled v alteriteto srednjeveške literature, torej v njene produkcijske in recepcijske pogoje.
Študentke in študenti:
• so sposobni diferenciranega razumevanja in posredovanja literarnih in kulturnih pojavov, procesov, kontinuitet in diskontinuitet v srednjem veku;
• razumejo kulturne transfere in izmenjave;
• kritično reflektirajo specifične okoliščine literarnega življenja v srednjem veku in vzpostavljajo komparativne paralele s sodobnostjo.
Preverjanje: sodelovanje (10%), referat (40%) in seminarska/projektna naloga ali izpit (50%).
Ime predmeta |
Literarni sistem I |
Nosilec / izvajalec |
doc. dr. Irena Samide doc. dr. Petra Kramberger |
Opis predmeta |
VSEBINA: Vaje se navezujejo na predavanja. Namenjene so delu s konkretnimi literarnimi besedili in razvijanju zmožnosti analize, sinteze, argumentiranja in uporabe literarnovednih orodij.
CILJI IN KOMPETENCE: Cilj predmeta je seznaniti študente s temeljnimi literarnoteoretičnimi in literarnozgodovinskimi pojmi v povezavi z nemško književnostjo, jih senzibilizirati za literarne postopke (tudi v vsakdanjem življenju) in jih usposobiti za samostojno delo s (krajšimi) literarnimi besedili. Študentke in študenti: Študenti ob zaključku predmeta: |
Temeljna literatura |
- Benedikt Jeßing / Ralph Könen (2003): Einführung in die neuere deutsche Literaturwissenschaft. Stuttgart: Metzler (izbrana poglavja). |
Preverjanje in ocenjevanje |
DODATI POGOJI ZA OPRAVLJANJE ŠTUDIJSKIH OBVEZNOSTI: Pri vajah je pogoj za pristop k izpitu iz vaj 80% prisotnost ter opravljene vse obveznosti. Končna ocena iz Literarnega sistema I je sestavljena iz seminarskih vaj (40 %) ter ocene izpita (60%). |
Ime predmeta |
Literarni sistem II |
Nosilec / izvajalec |
izr. prof. dr. Špela Virant |
Opis predmeta |
VSEBINA: Literarni sistem II se navezuje na prvi del uvoda v literarno teorijo in ga nadgrajuje. Namenjen je kratkemu zgodovinskemu pregledu razvoja literarnih teorij in literarnovedne metodologije. V središču pregleda teorij je predvsem refleksija razmerja med literaturo in realnostjo. Pregled literarnovednih metod od antike do danes pa se posveča predvsem tistim metodam, ki so osrednjega pomena za germanistično literarno vedo. Vaje se navezujejo na predavanja. Namenjene so delu s konkretnimi besedili in razvijanju zmožnosti analize, sinteze, argumentiranja in uporabi literarnovednih orodij.
CILJI IN KOMPETENCE: |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Seminarske vaje: pisni izdelki. Predavanje: izpit. Končna ocena je sestavljena iz obeh ocen v razmerju 40:60. |
Ime predmeta |
Literarni sistem II |
Nosilec / izvajalec |
izr. prof. dr. Špela Virant doc. dr. Irena Samide |
Opis predmeta |
VSEBINA: Literarni sistem II se navezuje na prvi del uvoda v literarno teorijo in ga nadgrajuje. Namenjen je kratkemu zgodovinskemu pregledu razvoja literarnih teorij in literarnovedne metodologije. V središču pregleda teorij je predvsem refleksija razmerja med literaturo in realnostjo. Pregled literarnovednih metod od antike do danes pa se posveča predvsem tistim metodam, ki so osrednjega pomena za germanistično literarno vedo. Vaje se navezujejo na predavanja. Namenjene so delu s konkretnimi besedili in razvijanju zmožnosti analize, sinteze, argumentiranja in uporabi literarnovednih orodij.
CILJI IN KOMPETENCE: |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Seminarske vaje: pisni izdelki. Predavanje: izpit. Končna ocena je sestavljena iz obeh ocen v razmerju 40:60. |
Ime predmeta |
Literatura in gledališče |
Nosilec / izvajalec |
izr. prof. dr. Špela Virant |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE:
PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI: Študentje razumejo teorije drame; razumejo posebne značilnosti dramskih besedil v razmerju do gledališkega medija in pomen gledališke interpretacije dramskih besedil. |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Izpit. |
LITERATURA IN GLEDALIŠČE
izr. prof. dr. Špela Virant
Vsebina:
Študentje poglabljajo svoje znanje o zgodovini dramatike, zlasti dramatike nemškega govornega področja, o zgodovini gledališča in zgodovini teorij drame. Različne težnje in posebne značilnosti nemške dramatike 20. stoletja povezujejo z razvojnimi težnjami gledališke umetnosti in ustreznimi teoretskimi in analitičnimi pristopi. Pridobljeno znanje aplicirajo na sodobno dramsko in gledališko produkcijo.
Cilji in kompetence:
Študentke in študenti so sposobni:
• analizirati dramska besedila in gledališke uprizoritve;
• prepoznavati razvojne težnje v sodobni dramski in gledališki produkciji;
• prepoznavati medijskospecifične strukture dramskih besedil;
• poznajo značilnosti gledališkega medija;
• analizirati razmerje med dramskim besedilom in uprizoritvijo;
• umestiti dramsko besedilo v družbeni kontekst;
• reflektirati razmerje med literarnim, gledališkim in drugimi družbenimi diskurzi.
Preverjanje in vrednotenje znanja: gledališka kritika ogledane predstave, izpit
Ime predmeta |
Magistrsko delo |
Mentor |
Mentor magistrskega dela je lahko vsak visokošolski učitelj z ustreznega habilitacijskega področja. Mentor se določi vsakič individualno na osnovi prijavljenega delovnega naslova magistrskega dela. Mentorje si oglejte tu. |
Opis predmeta |
VSEBINA: Vsebina magistrskega dela je odvisna od izbrane teme. Z magistrskim delom študent poglobi izbrano tematiko, kritično uporabi dostopne vire in literaturo ter ovrednoti izbrano vsebino magistrskega dela.
CILJ:
KOMPETENCE:
PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI: |
Temeljna literatura |
Temeljna literatura se določi individualno glede na izbrano tematiko magistrskega dela. Temeljna literatura izbranega seminarja: gl. posamezne izbirne predmete. |
Preverjanje in ocenjevanje |
Ocena je sestavljena iz ocene magistrskega dela in ocene zagovora. Komisijo za zagovor sestavljajo učitelji z ustreznega habilitacijskega področja. |
Ime predmeta |
Medievistična lingvistika I |
Nosilec / izvajalec |
izr. prof. dr. Marija Javor Briški |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Sodelovanje (20%), izpit (80%). |
Ime predmeta |
Medkulturna germanistika |
Število kreditnih točk |
3 |
Nosilec / Izvajalec | doc. dr. Johann Georg Lughofer |
Opis predmeta |
Vsebina: Temeljit pregled medkulturne germanistike, predstavitev njenega razvoja in najpomembnejših teorij in metod. V ospredju so vprašanja tujosti in drugosti ter predstavitev konceptov medkulturnosti, multikulturnosti in transkulturnosti. Vprašanja kulturološko usmerjene literarne in jezikovne vede se didaktično navezujejo na kontekst poučevanja nemščine kot tujega jezika. Cilji in kompetence: Študentke in študente se pregledno seznanijo s področjem medkulturne germanistike, s ciljem izboljšanja posredovalne kompetence v nemščini kot tujem jeziku. Poglobljeno se ukvarjajo z vprašanji tujosti in hibridnosti kultur z literarnega in kulturološkega vidika ter se senzibilizirajo za jezikoslovna vprašanja, vezana na odnos med kulturo in jezikom. Vse teme razumejo in obravnavajo skozi optiko praktičnega poučevanja tujega jezika. |
Temeljna literatura |
• (2003) Wierlacher, Alois/Bogner, Andrea: Handbuch interkultureller Germanistik. Stuttgart: Metzer, 590 str. (izbrana poglavja) • (2005) Lüsebrink, Hans-Jürgen: Interkulturelle Kommunikation. Interaktion, Fremdwahrnehmung, Kulturtransfer. Stuttgart: Metzler, 780str. (izbrana poglavja) • (2001) Roche, Jörg: Interkulturelle Sprachdidaktik. Eine Einführung. Tübingen: Gunther Narr, 230 str. • (2001) Helbig, Gerd/ Götze, Lutz/Henrici, Gerd/Krumm, Hans-Jürgen (Hg.): Deutsch als Fremdsprache. Ein internationales Handbuch. 2. Bde. Berlin/New York: Walter de Gruyter, 780 str. (izbrana poglavja) |
Preverjanje in ocenjevanje |
• aktivno sodelovanje in dobra sprotna priprava na kontaktne ure (20%) • ter končni izpit ali samostojna naloga (80%). |
Ime predmeta |
Medkulturnost DACHL I |
Nosilec / izvajalec |
|
Opis predmeta |
VSEBINA: Pri predavanju se prepletata teoretični pristop, ki študente in študentke uvaja v medkulturno komunikacijo, ter praktični pristop z elementi medkulturnega treninga, ki jih ozavešča za specifične probleme in vidike medkulturnosti. Poleg tega so predstavljene tiste veje germanistike, v katerih se je medkulturni pristop še posebej intenzivno uveljavil, predvsem gre tu za: medkulturne komunikacijske teorije, medkulturno literarno vedo in kulturologijo, medkulturno didaktiko nemščine ter medkulturno jezikoslovje.
CILJI in KOMPETENCE: |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Izpit. |
Ime predmeta |
Medkulturnost DACHL II - Avstrija |
Nosilec / izvajalec |
doc. dr. Johann Georg Lughofer |
Opis predmeta
|
VSEBINA: Avstro-Ogrska, Dunaj na prehodu v 20. stoletje, ustanovitev 1. in 2. Republike, »Anschluss«, Avstrija in nacistični režim, povojna leta, politični sistem ter politične stranke, Avstrija v mednarodnem političnem kontekstu – nevtralnost, Avstrija in EU, vsakdanja kultura, priseljenci, ipd.
CILJI IN KOMPETENCE:
Ključne kompetence:
Strokovne kompetence:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Referat (40%) in izpit (60%). |
Ime predmeta |
Medkulturnost DACHL II - Nemčija |
Nosilec / izvajalec |
doc. dr. Johann Georg Lughofer dr. Daniela Kirschstein |
Opis predmeta |
VSEBINA: »Stunde Null«, ustanovitev obeh nemških držav, politična sistema ter stranke v vzhodni in zahodni Nemčiji, povojna leta, delavski upor 1953, gradnja berlinskega zidu, holokavst, fašizem, priseljenci, 68er-Bewegung, Ostpolitik, RAF, mirovniško gibanje, Zeleni, disidenti in vsakdanja kultura v NDR, padec berlinskega zidu, združitev obeh Nemčij, Berlinska republika.
CILJI IN KOMPETENCE:
Ključne kompetence:
Strokovne kompetence:
Jezikovne kompetence:
Medkulturne kompetence in znanja:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Referat (40%) in izpit (60%). |
Ime predmeta |
Medkulturnost DACHL II - Švica |
Nosilec / izvajalec |
doc. dr. Johann Georg Lughofer |
Opis predmeta |
VSEBINA:
Politični sistem (zveza, kantoni, občine), pojem »Eidgenossenschaft«, Švica v evropskem prostoru, vloga Švice v svetovnih vojnah (nevtralnost), priseljenci, vsakdanja kultura, jezikovna posebnost Švice (večjezičnost/pomen narečja), ipd.
CILJI IN KOMPETENCE:
Ključne kompetence
Strokovne kompetence
Medkulturne kompetence in znanja
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Referat (40%) in izpit (60%). |
Ime predmeta |
Metodika znanstvenega dela |
Nosilec / izvajalec |
doc. dr. Petra Kramberger |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI in KOMPETENCE:
KOMPETENCE:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pisni izpit 30% |
Ime predmeta |
Metodologija literarne vede |
Nosilec / izvajalec |
izr. prof. dr. Špela Virant |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE:
PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI: |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Seminarske vaje: pisni izdelki. Predavanje: izpit. Končna ocena je sestavljena iz obeh ocen v razmerju 40:60. |
Ime predmeta |
Nemščina v diahroni perspektivi |
Nosilec / izvajalec |
izr. prof. dr. Marija Javor Briški |
Opis predmeta |
VSEBINA: Osnove preučevanja in razumevanja jezikovnega razvoja:
CILJI IN KOMPETENCE:
Glavni cilji predmeta so:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Sodelovanje (20%) in izpit (80%). |
Ime predmeta |
Nemška in avstrijska književnost eksila 1933–1945 |
Nosilec / izvajalec |
doc. dr. Johann Georg Lughofer |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Oceno sestavljajo: aktivno sodelovanje in dobra sprotna priprava za kontaktne ure (20%), referati (40%) ter samostojna naloga s 3000 besedami (40%). |
Ime predmeta |
Nemška književnost - Obdobja in tradicije II |
Nosilec / izvajalec |
izr. prof. dr. Marija Javor Briški doc. dr. Petra Kramberger |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Opravljene obveznosti pri vajah so pogoj za pristop k izpitu. Predavanje: izpit. Končna ocena je sestavljena iz ocene izpita (70%) in ocene seminarskih vaj (30%). |
Ime predmeta |
Nemška književnost - Obdobja in tradicije II |
Število kreditnih točk |
3 |
Število kontaktnih ur | 45 |
Oblika: (P, S, V) | 30P, 15V |
Nosilec / Izvajalec | Doc. dr. Petra Kramberger |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Opravljene obveznosti pri vajah so pogoj za pristop k izpitu. Predavanje: izpit. Končna ocena je sestavljena iz ocene izpita (70%) in ocene seminarskih vaj (30%). |
Ime predmeta |
Nemška književnost – Obdobja in tradicije III |
Nosilec / izvajalec |
doc. dr. Irena Samide doc. dr. Petra Kramberger |
Opis predmeta |
VSEBINA: Pregled literarnih obdobij in tradicij konec 18. in začetek 19. stoletja: nemška klasika (Goethe in Schiller), med klasiko in romantiko (Jean Paul, Friedrich Hölderlin, Heinrich von Kleist), romantika: zgodnja ali jenska romantika (brata Schlegel, Novalis, Tieck), visoka ali heidelberška romantika (Clemens Brentano, Achim von Arnim, Bettina Brentano, Karoline von Günderrode, brata Grimm itd.), pozna ali berlinska romantika (E.T.A. Hoffmann, Joseph von Eichendorff, Adelbert von Chamisso), švabski pesniški krog (Ludwig Uhland). Razvoj lirike, epike in dramatike, izoblikovanje estetskih in literarnih norm, kanona, ter kulturni, zgodovinski, družbenopolitični, družbenokritični in estetski pomen književnosti. CILJI IN KOMPETENCE: Poznavanje kulturnozgodovinskega konteksta omogoča študentkam in študentom diferencirano razumevanje pomena in funkcije obravnavanih besedil. Študentke in študenti:
|
Temeljna literatura |
Primarna literatura:
Sekundarna literatura:
|
Preverjanje in ocenjevanje |
50% seminar, 50 %izpit |
Ime predmeta |
Nemška književnost – Obdobja in tradicije IV |
Nosilec / izvajalec |
doc. dr. Irena Samide doc. dr. Petra Kramberger |
Opis predmeta |
Posredovanje pregleda literarnih obdobij in tradicij: predmarčno obdobje, bidermajer, poetični realizem in naturalizem.
CILJI IN KOMPETENCE Študentke in študenti:
Pridobljeno znanje daje slušateljem zgodovinski pregled nemške književnosti in tvori temelj za nadaljnji študij nemškega jezika in književnosti. Slušatelje seznanja z literarnimi obdobji in tradicijami ter posreduje osnovno, načelno razumevanje za literarno-zgodovinske procese. Posreduje vedenje o izoblikovanju literarnih norm, o kulturnem pomenu nastajanja kanona, o spreminjanju pomena in položaja književnosti v družbi. |
Temeljna literatura |
Primarna literatura:
|
Preverjanje in ocenjevanje |
50% seminar, 50 % izpit |
Ime predmeta |
Nemška književnost – Obdobja in tradicije IV |
Nosilec / izvajalec |
|
Opis predmeta |
VSEBINA Pregled literarnih obdobij in tradicij od predmarčnega obdobja do naturalizma: predmarčno obdobje (Heine, Büchner, Grabbe), bidermajer (Droste Hülshoff, Grillparzer, Mörike, Stifter, Gotthelf), poetični realizem (Storm, Keller, Fontane etc.), naturalizem (Hauptmann) in obdobje do 1900. Razvoj lirike, epike in dramatike, izoblikovanje estetskih in literarnih norm, kanona, ter kulturni, zgodovinski, družbenopolitični, družbenokritični in estetski pomen književnosti. CILJI IN KOMPETENCE Poznavanje kulturnozgodovinskega konteksta omogoča študentkam in študentom diferencirano razumevanje pomena in funkcije obravnavanih besedil. Predavanje in seminar se dopolnjujeta in nadgrajujeta. Seminar k predavanju je namenjen usvajanju in utrjevanju literarnozgodovinskega razumevanja obravnavane tematike in samostojnega analiziranja literarnih del. Študentke in študenti:
|
Temeljna literatura |
Primarna literatura:
Sekundarna literatura:
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Seminar: referat v skupini, redna (80%) prisotnost na seminarju, pisni izdelki, aktivno sodelovanje pri urah.
Predavanje: pisni in ustni izpit. Končna ocena je sestavljena iz ocene iz seminarja (40%) in ocene iz predavanj (60%). |
Ime predmeta |
Nemška književnost – Obdobja in tradicije V |
Število kreditnih točk |
5 |
Število kontaktnih ur | 60 |
Oblika: (P, S, V) | 30P, 30V |
Nosilec / Izvajalec |
Izr. prof. dr. Špela Virant |
Opis predmeta |
VSEBINA: Obdobja in tradicije V in VI sta komplementarna dela, ki nudita vpogled v literarno ustvarjanje 20. stoletja. Prvi del je osredinjen na obdobje od 1900 do 1945, ustreznih izmov ter značilnih, poetološko zanimivih del in specifike ustvarjalnosti v nemškem prostoru (npr. pomena jezikovnega dvoma). Poudarjanje sodobne perspektive kljub razvijanju zmožnosti kontekstualizacije narekuje razumevanje in prenosljivost temeljnih paradigem: zato so v ospredju osnovni modernizmi in modernistični postopki, nove konceptualizacije umetnosti, posebno v avantgardističnih gibanjih, njihova konstrukcija in interpretacija realnosti v umetniških postopkih. Vaje so namenjene delu s konkretnimi besedili ob temah predavanja in razvijanju zmožnosti diferenciacije, argumentiranja, razpoznavanja, transferja, vrednotenja in uporabi literarnozgodovinskega orodja. Cilj je urjenje zmožnosti natančnega branja in kontekstualiziranja literarnih pojavov.
CILJI IN KOMPETENCE: Pri vajah, ki obsegajo vaje k predavanjem (30 SV) ter analizo literarnih diskutirajo in interpretirajo izbrano primarno kot znanstveno literaturo, utrjujejo sposobnost povezovanja na znotraj besedilnih ravneh ter iz različnih vidikov kontekstualizirajo literarne pojave. Pri tem utrjujejo in širijo ustrezne literarne kompetence. |
Temeljna literatura |
Primarna literatura: objavljena sproti glede na najavljene teme. Sekundarna literatura:
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Vaje (pisni izdelek) 20% Seminar (pisni izdelek) 30% izpit 50% |
Ime predmeta |
Nemška književnost – Obdobja in tradicije V |
Nosilec / izvajalec |
izr. prof. dr. Špela Virant dr. Daniela Kirschstein |
Opis predmeta |
VSEBINA: Obdobja in tradicije V in VI sta komplementarna dela, ki nudita vpogled v literarno ustvarjanje 20. stoletja. Prvi del je osredinjen na obdobje od 1900 do 1945, ustreznih izmov ter značilnih, poetološko zanimivih del in specifike ustvarjalnosti v nemškem prostoru (npr. pomena jezikovnega dvoma). Poudarjanje sodobne perspektive kljub razvijanju zmožnosti kontekstualizacije narekuje razumevanje in prenosljivost temeljnih paradigem: zato so v ospredju osnovni modernizmi in modernistični postopki, nove konceptualizacije umetnosti, posebno v avantgardističnih gibanjih, njihova konstrukcija in interpretacija realnosti v umetniških postopkih. Vaje so namenjene delu s konkretnimi besedili ob temah predavanja in razvijanju zmožnosti diferenciacije, argumentiranja, razpoznavanja, transferja, vrednotenja in uporabi literarnozgodovinskega orodja. Cilj je urjenje zmožnosti natančnega branja in kontekstualiziranja literarnih pojavov.
CILJI IN KOMPETENCE: Pri vajah, ki obsegajo vaje k predavanjem (30 SV) ter analizo literarnih diskutirajo in interpretirajo izbrano primarno kot znanstveno literaturo, utrjujejo sposobnost povezovanja na znotraj besedilnih ravneh ter iz različnih vidikov kontekstualizirajo literarne pojave. Pri tem utrjujejo in širijo ustrezne literarne kompetence. |
Temeljna literatura |
Primarna literatura: objavljena sproti glede na najavljene teme. Sekundarna literatura:
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Vaje (pisni izdelek) 20% Seminar (pisni izdelek) 30% izpit 50% |
Ime predmeta |
Nemška književnost – Obdobja in tradicije VI |
Nosilec / Izvajalec |
Izr. prof. dr. Špela Virant / Dr. Daniela Kirschstein |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE: Pri vajah diskutirajo in interpretirajo izbrano primarno in znanstveno literaturo, utrjujejo sposobnost povezovanja na znotraj besedilnih ravneh ter iz različnih vidikov kontekstualizirajo literarne pojave. Pri tem utrjujejo in širijo ustrezne literarne kompetence. |
Temeljna literatura |
Primarna literatura: objavljena sproti glede na najavljene teme. Sekundarna literatura:
|
Preverjanje in ocenjevanje |
|
Ime predmeta |
Nemška književnost – Obdobje in tradicije I |
Nosilec / izvajalec |
izr. prof. dr. Marija Javor Briški |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI in KOMPETENCE |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Opravljene obveznosti pri vajah so pogoj za pristop k izpitu. Izpit. Končna ocena je sestavljena iz ocene izpita (70%) in ocene seminarskih vaj (30%). |
Ime predmeta |
Nemška književnost – Obdobje in tradicije I |
Nosilec / izvajalec |
izr. prof. dr. Marija Javor Briški, doc. dr. Petra Kramberger |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI in KOMPETENCE |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Opravljene obveznosti pri vajah so pogoj za pristop k izpitu. Izpit. Končna ocena je sestavljena iz ocene izpita (70%) in ocene seminarskih vaj (30%). |
Ime predmeta |
Nemški in slovenski jezik v medkulturni komunikaciji |
Nosilec / izvajalec |
izr. prof. dr. Uršula Krevs Birk |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE: PREDMETNOSPECIFIČNE KOMPETENCE:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pogoji za opravljanje študijskih obveznosti: Znanje nemščine in slovenščine; prisotnost pri kontaktnih urah, aktivno sodelovanje, referat.
Načini ocenjevanja: Referat (20 % ocene) in pisni izpit (80 % ocene) |
Ime predmeta |
Nemški jezik v praksi I |
Nosilec / izvajalec |
doc. dr. Johann Georg Lughofer lekt. mag. Lars Felgner |
Opis predmeta |
VSEBINA: Različne teme iz družbenopolitičnega dogajanja in sistema, gospodarstva, umetnosti in kulture, jezika, pravnega sistema; oblike novinarskega poročanja; vprašanja nacionalne identitete, družbeni tabuji in problemske teme.
CILJI IN KOMPETENCE:
Z razvijanjem komunikativnih, receptivnih, produktivnih in interaktivnih strategij študentke in študenti razvijajo razumevanje zahtevnejših strokovnih besedil, jih smiselno povzemajo in utemeljujejo, poglabljajo jezikoslovne vsebine, ki jih pravilno uporabljajo pri zahtevnejših pisnih izdelkih in v govornih situacijah, prepoznajo, opredelijo in poimenujejo vsebine v strokovnih besedilih, smiselno in jezikovno pravilno samostojno predstavljajo svoja stališča in jih na podlagi utrjevanja retoričnih spretnosti umestijo v argumentiranje kompleksnejših tem v tujem jeziku. Prepoznavajo razlike v medkulturni komunikaciji različnih kulturnih sredin, diferenciranega izražanja glede na slovnico, besedišče in stilistiko ter razvijajo sposobnost formuliranja ustreznih pravil. Prepoznajo in upoštevajo okoliščine za rabo knjižnega jezika in jih tudi upoštevajo ter razvijajo sposobnost uspešne rabe različnih besedilnih zvrsti |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pogoji za pristop k izpitu: Redna prisotnost pri vajah; opravljeni pisni izdelki oz. referati so pogoj za pristop h končnemu izpitu. Končno oceno sestavljajo ocena iz kolokvija (20%), sodelovanje in delo med letom (20%), pisni izpit (50%) in ustni izpit (10%). |
Ime predmeta |
Nemški jezik v praksi II |
Nosilec / izvajalec |
lekt. Christiane Leskovec dr. Daniela Kirschstein |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE:
Z razvijanjem komunikativnih, receptivnih, produktivnih in interaktivnih strategij študentke in študenti razvijajo razumevanje zahtevnejših strokovnih besedil, jih smiselno povzemajo in utemeljujejo, poglabljajo jezikoslovne vsebine, ki jih pravilno uporabljajo pri zahtevnejših pisnih izdelkih in v govornih situacijah, prepoznajo, opredelijo in poimenujejo vsebine v strokovnih besedilih, smiselno in jezikovno pravilno samostojno predstavljajo svoja stališča in jih na podlagi utrjevanja retoričnih spretnosti umestijo v argumentiranje kompleksnejših tem v tujem jeziku. Prepoznavajo razlike v medkulturni komunikaciji različnih kulturnih sredin, diferenciranega izražanja glede na slovnico, besedišče in stilistiko ter razvijajo sposobnost formuliranja ustreznih pravil. Prepoznajo in upoštevajo okoliščine za rabo knjižnega jezika in jih tudi upoštevajo ter razvijajo sposobnost uspešne rabe različnih besedilnih zvrsti. |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pogoji za pristop k izpitu: Redna prisotnost pri vajah; opravljeni pisni izdelki oz. referati so pogoj za pristop h končnemu izpitu. Končno oceno sestavljajo ocena iz kolokvija (20%), sodelovanje in delo med letom (20%), pisni izpit (50%) in ustni izpit (10%). |
Ime predmeta |
Nemški jezik v praksi III |
Nosilec / izvajalec |
lekt. dr. Lars Felgner, lekt. Christiane Leskovec,; doc. dr. Johann Georg Lughofer, izr. prof. dr. Janja Polajnar, dr. Kristina Lahl |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE:
Z razvijanjem komunikativnih, receptivnih, produktivnih in interaktivnih strategij študentke in študenti razvijajo razumevanje zahtevnejših strokovnih besedil, jih smiselno povzemajo in utemeljujejo, poglabljajo jezikoslovne vsebine, ki jih pravilno uporabljajo pri zahtevnejših pisnih izdelkih in v govornih situacijah, prepoznajo, opredelijo in poimenujejo vsebine v strokovnih besedilih, smiselno in jezikovno pravilno samostojno predstavljajo svoja stališča in jih na podlagi utrjevanja retoričnih spretnosti umestijo v argumentiranje kompleksnejših tem v tujem jeziku. Prepoznavajo razlike v medkulturni komunikaciji različnih kulturnih sredin, diferenciranega izražanja glede na slovnico, besedišče in stilistiko ter razvijajo sposobnost formuliranja ustreznih pravil. Prepoznajo in upoštevajo okoliščine za rabo knjižnega jezika in jih tudi upoštevajo ter razvijajo sposobnost uspešne rabe različnih besedilnih zvrsti. |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pogoji za pristop k izpitu: Redna prisotnost pri vajah; opravljeni pisni izdelki oz. referati so pogoj za pristop h končnemu izpitu. Končno oceno sestavljajo ocena iz kolokvija (20%), sodelovanje in delo med letom (20%), pisni izpit (50%) in ustni izpit (10%). |
Ime predmeta |
Nemško časnikarstvo na Slovenskem |
Nosilec / izvajalec |
doc. dr. Petra Kramberger |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE: Predavanje posreduje osnovno in načelno razumevanje za zgodovinske procese v družbi 19. in začetka 20. stoletja (do 1945) ter daje osnovne informacije o razmerju med nemško in slovensko književnostjo, kakor se kaže pri delu s takratnimi nemškimi (in slovenskimi) časniki in časopisi na naših tleh. Cilj je, da se študentje izšolajo v kritičnem branju in refleksiji literarnih in neliterarnih besedil. Cilj je tudi sposobnost ocenjevanja vloge medijev pri pridobivanju kvalitetnih in verodostojnih informacij ter formiranju javnega mnenja v preteklosti s pomočjo časopisov, danes s pomočjo drugih medijev, tudi spleta. Študentke in študenti: |
Temeljna literatura |
Primarna literatura Seznam časopisov (vsi dostopni v virtualni čitalnici Avstrijske nacionalne knjižnice ANNO ter v Digitalni knjižnici Slovenije dLib) bodo študenti prejeli na uvodni uri. Sekundarna literatura • Hösler, Joachim (2006): Slowenien. Von den Anfängen bis zur Gegenwart. Regensburg: Verlag Friedrich Pustet. • Kramberger, Petra: „Alle guten Oesterreicher werden unser patriotisches Unternehmen unterstüzen“. Südsteirische Post (1881–1900), nemški časopis za slovenske interese. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015 (obvezno). • Miladinović Zalaznik, Mira (2002): Deutsch-slowenische literarische Wechselbeziehungen. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za germanistiko. • Žigon, Tanja (2001): Nemško časopisje na Slovenskem. Ljubljana: Študentska založba Scripta. • Žigon, Tanja (2004): Nemški časnik za slovenske interese - Triglav (1865–1870). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije. |
Preverjanje in ocenjevanje |
Seminarska naloga in javni ustni zagovor (40%). Pisni izpit (60%). |
Ime predmeta |
Nizozemska družba in kultura |
Nosilec / izvajalec |
lekt. dr. Anita Srebnik |
Opis predmeta |
VSEBINA: Izbrani zgodovinski, geografski, politični, družbeni in kulturni vidiki Nizozemske in Belgije (predvsem Flandrije).
CILJI IN KOMPETENCE:
PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI: |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pogoji za vključitev v delo: Opravljen izpit iz Nizozemskega jezika in kulture II ali na drug način izkazano znanje na nivoju B1.
Preverjanje: Ustni izpit (30% ) in pisni izpit (70%). |
Ime predmeta |
Literarni sistem II |
Nosilec / izvajalec |
lekt. dr. Anita Srebnik |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE: |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pogoj za pristop h končnemu izpitu je 80% prisotnost pri vajah, opravljen test po 3. semestru in redna priprava na ure.
Ob koncu študijskega leta: pisni izpit in ustni izpit. |
Ime predmeta |
Nizozemski jezik in kultura II |
Nosilec / izvajalec |
lekt. dr. Anita Srebnik |
Opis predmeta |
VSEBINA: Vsebine se navezujejo na sporazumevanje v situacijah, kot so: spoznavanje ljudi, prosti čas, preživljanje počitnic in potovanja, poklice, življenjsko okolje, politično ureditev, večkulturnost, stereotipe, sodobne medije, družbeno ureditev in socialno državo, izobraževanje itd.
CILJI IN KOMPETENCE: |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pogoji za pristop k izpitu: Pogoj za pristop h končnemu izpitu je 80% prisotnost pri vajah, opravljen test po 5. semestru in redna priprava na ure. Ob koncu študijskega leta: |
Ao. Prof. Dr. Marija Javor Briški
Doz. Dr. Brigita Kosevski Puljić
Ao. Prof. Dr. Uršula Krevs Birk
Lekt. Christiane Leskovec Redek
Doz. Dr. Johann Georg Lughofer
O. Prof. Dr. Mira Miladinović Zalaznik
Doz. Dr. Marija Mojca Peternel
Lekt. Mag. Viktorija Osolnik-Kunc
Doz. Dr. Janja Polajnar Lenarčič
Ime predmeta |
Onomastika |
Nosilec / Izvajalec | izr. prof. dr. Darko Čuden |
Opis predmeta |
Vsebina: • Predmet onomastike: Nastanek, zgodovinski razvoj, geografska razširjenost, pomen in sistematika osebnih, geografskih in stvarnih imen Cilji in kompetence: Cilj predmeta je seznaniti študente z osnovnimi principi lastnih imen: osebnih, geografskih in stvarnih. Spoznavajo etimologijo, spreminjanje in trende v poimenovanju. Študentke in študenti: |
Temeljna literatura |
• Berger, Dieter (1999): Geographische Namen in Deutschland. Herkunft und Bedeutung der Namen von Ländern, Städten, Bergen und Gewässern. Mannheim (etc.): Duden, str. 9-31. |
Preverjanje in ocenjevanje |
Pisni izpit |
Ime predmeta |
Pedagoška praksa |
Nosilec / izvajalec |
|
Opis predmeta |
VSEBINA: (Okvirna vsebina je določena že v UN za pedagoško prakso na FF, natančen opis poteka in zadolžitev na praksi pa v gradivu za PP na oddelku).
CILJI IN KOMPETENCE:
Pedagoška praksa omogoča študentom:
PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pedagoško prakso ocenijo mentor, didaktik in študent, ki se samoocenjuje v portfoliju. Ocenjuje se profesionalni pristop študenta, njegov napredek v času PP, sposobnost opazovanja in refleksij, izdelava učnih priprav in gradiv ter njihova izvedba, uporaba maternega in nemškega jezika pri poučevanju, izdelava portfolija (50%), pisni izpit (30%) in ustni izpit (20%) po vseh končanih obveznostih. |
Ime predmeta |
Pisna in govorna komunikacija I |
Nosilec / izvajalec |
doc. dr. Urška Valenčič Arh |
Opis predmeta |
SKLOP A: JEZIKOVNE VAJE:
SKLOP B: FUNKCIONALNO PISANJE
A: JEZIKOVNE VAJE:
Pridobivanje naslednjih jezikovnih in komunikativnih kompetenc:
SKLOP B: FUNKCIONALNO PISANJE
Kompetence: Študentke in študenti bralno razumejo strokovne članke, zbirajo in interpretirajo podatke, uporabljajo ustrezne bralne strategije, povzemajo, komentirajo in argumentirajo besedila ter ustvarjajo funkcionalna, komunikativna in kreativna besedila v nemškem jeziku. |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Razvrščanje v skupine na osnovi uvrstitvenega testa. SKLOP A: Jezikovne vaje: SKLOP B: Funkcionalno pisanje Končna ocena iz Pisne in govorne komunikacije I je sestavljena iz sklopa A (70%) in sklopa B (30%). |
Ime predmeta |
Pisna in govorna komunikacija II |
Število kreditnih točk |
7 |
Število kontaktnih ur | 90 |
Oblika: (P, S, V) | V |
Nosilec / Izvajalec |
|
Izvajalec | Asist. dr. Lars Felgner |
Opis predmeta |
VSEBINA:
SKLOP A: Jezikovne vaje
SKLOP B: Retorika
CILJI IN KOMPETENCE: SKLOP A: JEZIKOVNE VAJE:
Pridobivanje naslednjih jezikovnih in komunikativnih kompetenc:
SKLOP B: RETORIKA ZA GERMANISTE
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Oceno sestavljajo: SKLOP B (retorika) |
Ime predmeta |
Pisna in govorna komunikacija III in IV |
Nosilec / izvajalec |
lekt. Christiane Leskovec |
Opis predmeta |
VSEBINA
Predmet je celoleten. Sestavljata ga dva sklopa:
Cilji in kompetence Pridobivanje naslednjih jezikovnih in komunikativnih kompetenc:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Končno oceno sestavljajo sodelovanje, sprotno delo in pisni izdelki (20%), kolokvij po 1. semestru (30%), pisni izpit (40%) in ustni izpit (10%). |
Ime predmeta |
Pisna in govorna komunikacija V |
Nosilec / izvajalec |
doc. dr. Janja Polajnar Lenarčič |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pogoj za pristop k izpitu: redna prisotnost na vajah (najmanj 80 %) in aktivno sodelovanje (priprava na ure, ustni nastopi, pisni izdelki itd.).
Načini in oblike ocenjevanja: zaključni pisni izpit (65%), referat (15%), naloge (10%), nastopna skupinska diskusija (10%). Pri zaključnem izpitu se preverja celotno znanje, osvojeno pri predmetu Pisna in govorna komunikacija na prvi stopnji (Pisna in govorna komunikacija I-V). Študent je pozitivno ocenjen le takrat, ko so pozitivno ocenjene vse oblike preverjanja znanja. |
Ime predmeta |
Poslovno komuniciranje |
Nosilec / izvajalec |
lekt. mag. Viktorija Osolnik-Kunc |
Opis predmeta |
VSEBINA: Študentke in študenti spoznajo:
CILJI IN KOMPETENCE:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pogoji za pristop k izpitu: aktivno sodelovanje, redna priprava domačih obveznosti.
Pisni izpit. |
PRAGMATIČNA FRAZEOLOGIJA
doc. dr. Urška Valenčič Arh
Vsebina:
Kriteriji in lastnosti pragmatične frazeologije v razmerju do stavčnočlenskih in stavčnih tipov frazemov na stavčni in besedilni ravnini s poudarkom na pojmih, kot so:
• pragmatična stalnost
• situacijska stabilnost in funkcija v jezikovni komunikaciji
• idiomatičnost
• leksikografski zapis
• sociolektalna in idiolektalna dimenzija
• kontrastivni in prevodno-analitični pristop
Cilji in kompetence:
Cilj tega predmeta je usmerjen v potrebo, da študent/ka nadgradi svojo frazeološko kompetenco s specifičnim področjem pragmatične frazeologije, ki v tem okviru obsegajo:
• razumevanje situacijsko specifičnih, semantič-no in sintaktično heterogenih, potencialno izrazno autonomnih frazemov v govorjenem in pisanem jeziku
• uporabo pragmatičnih frazemov v ponavljajočih se komunikacijskih situacijah
• prepoznavanje različnih govornih dejanj (čestitanje, zahvala, grožnja, svarilo itd.) kot posledico rabe pragmatičnih frazemov
• poglabljanje sposobnosti kritične priemrjave med dvema ali več jeziki in
• sposobnost pridobljeno znanje povezati z novimi informacijami ter posledično pragmatične frazeme v lastnih besedilih situacijam primerno uporabiti.
Preverjanje: seminarska naloga ( do 10.000 znakov s presledki) (70%), pisni izpit (30%)
Ime predmeta |
Praktikum v delovnem okolju |
Nosilec / izvajalec |
lekt. mag. Viktorija Osolnik-Kunc |
Opis predmeta |
VSEBINA: Študentke in študenti spoznajo:
CILJI IN KOMPETENCE:
Študentke in študenti so sposobni:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pogoji za opravljanje študijskih obveznosti: organiziran izbor pooblaščenega mentorja v eni od predlaganih oz. po privoljenju nosilca predmeta po lastnem izboru izbrani instituciji, aktivno sodelovanje v delovnem okolju.
Ocena: |
Ime predmeta |
Prevajanje strokovnih besedil |
Nosilec / izvajalec |
lekt. mag. Viktorija Osolnik-Kunc |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE:
PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI: |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pisni izpit. |
PREVAJANJE STROKOVNIH BESEDIL
Lekt. mag. Viktorija Osolnik Kunc
Vsebina:
• Nadgrajevanje prevajalskih sposobnosti, pridobljenih na I. stopnji študija Germanistike.
• Prevajanje praktično-sporazumevalnih in strokovno bolj zahtevnih, daljših besedil, predvsem s področja prava, EU, politike, gospodarstva in šolstva.
• Uporaba zvrstnostnih oz. stilnih norm ter specifičnih slovničnih pravil pri prevajanju strokovnih besedil v nemščino.
• Analiza napak in interferenca izhodiščnega na ciljni jezik.
• Terminološko delo pri zgoraj navedenih strokovnih jezikih.
• Upoštevanje zakonitosti naslovnika – sporočila – prejemnika in razumljivosti jezika.
• Uporaba metode mindmappinga in refleksivnega razmišljanja.
Cilji in kompetence:
Študentke in študenti so sposobni:
• povezovati znanje pridobljeno pri predmeti Prevajanje v nemščino na I. stopnji z novimi spoznanji na II. stopnji,
• tvoriti splošno-sporazumevalna in strokovno bolj zahtevna besedila v nemškem jeziku,
• prepoznavati različne diskurzne tehnike strokovnih jezikov,
• prepoznavati in uporabiti strokovno terminologijo,
• aktivno uporabiti različne prevajalske tehnike,
• selektivno uporabiti splošne in strokovne knjižne in predvsem elektronske slovarje,
• prepoznavati značilnosti slovenskega in nemškega kulturnega, političnega in družbenega prostora in jih ustrezno umestiti v nemški jezikovni kontekst,
• slediti aktualnim dogodkom doma in po svetu
Ime predmeta |
Prevajanje v nemščino |
Nosilec / izvajalec |
lekt. mag. Viktorija Osolnik-Kunc |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pogoji za pristop k izpitu: redna udeležba pri vajah (80% prisotnost), opravljeni domači pisni izdelki.
Način |
Ime predmeta |
Prevajanje v nemščino |
Nosilec / izvajalec |
lekt. mag. Viktorija Osolnik-Kunc |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pogoji za pristop k izpitu: redna udeležba pri vajah (80% prisotnost), opravljeni domači pisni izdelki.
Način |
Ime predmeta |
Prevajanje v slovenščino |
Nosilka |
Doc. dr. Urška Valenčič Arh |
Opis predmeta |
VSEBINA: • Spoznavanje načel pisnega prevajanja iz nemščine v slovenščino. • Spoznavanje makro- in mikrostrukture slovenskih besedil • Poglabljanje pravil slovenskega pravopisa in slovnice • Spoznavanje pomembnosti besedilnovrstne norme in besedilne stilistike v maternem jeziku. • Spoznavanje funkcij izhodiščnega in ciljnega besedila. • Pisno prevajanje različnih splošno-sporazumevalnih in strokovnih besedil. • Pisno prevajanje pozameznih besedilnih vrst, kot so npr. časopisno poročilo, turistični prospekti, strokovna besedila, literarna besedila itd. • Analiza paralelnih besedil. • Lektoriranje ciljnega slovenskega besedila. CILJI IN KOMPETENCE Študentke in študenti: |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pogoji za vključitev v delo: Slovenščina kot materni jezik oziroma slovenščina kot tuji jezik na nivoju B2 / C1; vpis v drugi letnik; prisotnost pri kontaktnih urah.
Redna prisotnost pri vajah, sodelovanje in redno sprotno delo so pogoji za pristop k izpitu. Izpit: prevod iz nemščine v slovenščino. |
Ime predmeta |
Prevajanje v slovenščino (Nemcistika) |
Nosilec / izvajalec |
doc. dr. Urška Valenčič Arh |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE Študentke in študenti:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pogoji za vključitev v delo: Slovenščina kot materni jezik oziroma slovenščina kot tuji jezik na nivoju B2 / C1; vpis v drugi letnik; prisotnost pri kontaktnih urah.
Redna prisotnost pri vajah, sodelovanje in redno sprotno delo so pogoji za pristop k izpitu. Izpit: prevod iz nemščine v slovenščino. |
Ime predmeta |
Preverjanje in vrednotenje znanja |
Nosilec / izvajalec |
|
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI
KOMPETENCE:
PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Aktivna udeležba pri predavanjih in vajah (10%), izpit (50%), seminarska naloga (20%) in didaktizirana predstavitev pri seminarju (20%). |
Ime predmeta |
Pristopi celostnega učenja in poučevanja tujega jezika |
Nosilec / izvajalec |
izr. prof. dr. Brigita Kosevski Puljić in doc. dr. Andreja Retelj |
Opis predmeta |
VSEBINA:
|
Temeljna literatura | • Kosevski Puljić, B. (2012): Fremdsprachen ganzheitlich lernen und lehren. Študijsko gradivo, 60 strani. • Gibitz, U. Fremdsprachen lernen und lehren heute. http://www.lernen-wollen.de (2011), 14 strani. Priporočena literatura: • Bandler, R. (1992): Veränderung des subjektiven Erlebens. Fortgeschrittene Methoden des NLP. Junfermann Verlag, Paderborn, 85 strani. • O¨Connor, J./ Seymour, J. (1994): Spretnosti sporazumevanja in vplivanja. Celje: Sledi, 56 strani Ostala literatura se posreduje pri predavanjih. |
Preverjanje in ocenjevanje | Pisni izpit (40%), projekt (20 % ocene), naloga: didaktizirana predstavitev pred skupino in simulacija reševanja določenega problema s pomočjo ustreznega pristopa celostnega poučevanja (20 %ocene) in sodelovanje pri predavanjih in vajah (20 %) |
Ime predmeta |
Raziskovalna metodologija |
Nosilec / izvajalec |
doc. dr. Petra Kramberger |
Opis predmeta |
VSEBINA: Predstavitev strokovnih osnov raziskovanja. CILJI IN KOMPETENCE: Študenti se pri predavanju in seminarju uvajajo v različne metode znanstveno-raziskovalnega dela, pri čemer je poudarek na literarnovednem pristopu. Cilj je kompetentno branje, razumevanje in uporaba znanstvenih besedil ter samostojna izdelava povzetka, izvlečka, referata, seminarske in diplomske naloge. |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pisni izpit (30%), projektna naloga (70%) |
Ime predmeta |
Raziskovanje tujejezičnih učnih procesov |
Nosilec / izvajalec |
|
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE:
PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pogoji za pristop k izpitu: Opravljena seminarska naloga (raziskovalna naloga) je pogoj za pristop h končnemu izpitu.
Ocena: Sodelovanje in delo med letom (20%), raziskovalna naloga (50%), predstavitev in ustni izpit (30%). |
RAZVIJANJE USTVARJALNEGA PISANJA PRI NEMŠČINI
Nosilka: izr. prof. dr. Brigita Kosevski Puljić,
Soizvajalka: doc. dr. Andreja Retelj
Pisanje kot najkompleksnejše jezikovno dejanje ter medsebojna vplivanja med pisanjem in ostalimi jezikovnimi zmožnostmi;
• funkcija pisanja in tvorba besedil pri pouku nemščine na različnih ravneh poučevanja;
• značilnosti in zakonitosti ustvarjalnega pisanja; faze različnih konceptov ustvarjalnega pisanja;
• zagotavljanje pogojev in spodbud za uspešno razvijanje pisanja pri pouku nemščine;
• odpravljanje blokad pri pisanju;
• vodenje učencev skozi proces pisanja do končnega izdelka;
• korektura izdelkov ustvarjalnega pisanja
CILJI:
Študenti in študentke:
• ozavestijo vlogo pisanja kot procesa pri učenju jezika;
• spoznajo značilnosti in zakonitosti ustvarjalnega pisanja;
• spoznajo načine odstranjevanja blokad pri pisanju;
• spoznajo pristope za integracijo vseh jezikovnih spretnosti v proces učenja TJ;
• usvojijo didaktične pristope za razvijanje ustreznih strategij reševanja problemov, ki nastajajo ob pisanju v šoli;
• usvojijo specifiko korekture izdelkov pri ustvarjalnem pisanju.
KOMPETENCE:
Študenti in študentke:
• razvijejo pristope za lažje in učinkovitejše usvajanje pisne zmožnosti pri pouku nemščine in ostalih tujih jezikov;
• razumejo vlogo ustvarjalnosti v didaktiki pisanja;
• razvijejo zmožnost ustvarjanja dobrih pogojev za ustvarjalno pisanje pri pouku TJ (spodbude, sproščeno okolje, pisanje v skupinah, celostni pristop pri ovrednotenju besedil);
• ozavestijo pomen pisanja pri razvijanju kognitivnih, komunikativnih in socialnih zmožnosti.
Preverjanje: Seminarska naloga (30%) in didaktizirana predstavitev (30%); Pisni izdelki (40 %)
Ime predmeta |
Semiotika in semantika |
Nosilec / izvajalec |
izr. prof. dr. Darko Čuden |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE:
PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI: |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pisni izpit. |
Ime predmeta |
Slovenščina za germaniste |
Nosilec / izvajalec |
izr. prof. dr. Uršula Krevs Birk |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI:
PREDMETNOSPECIFIČNE KOMPETENCE: |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pogoj za vključitev v delo: Slovenščina kot materni jezik oz. aktivna stopnja znanja slovenščine.
Pisni izpit. |
Ime predmeta |
Sodobna nemška književnost |
Nosilec / Izvajalec | izr. prof. dr. Špela Virant |
Opis predmeta |
Vsebina: V okviru predmeta bodo tematizirane glavne razvojne tendence nemške književnosti glede na žanre, zvrsti, tematska težišča, formalno-estetske trende in glede na vpetost književnosti v kulturno-umetniške tokove in socialno-politična dogajanja v sodobnih nemško govorečih družbah. Poglobljene razprave bodo posvečene posameznim avtoricam in avtorjem, skupinam in pregledu aktualne refleksije teh literarnih del v znanosti in publicistiki. Cilji in kompetence: Cilj predmeta je študente usposobiti za profesionalno, poglobljeno branje, interpretacijo, vrednotenje in posredovanje sodobne nemške književnosti v slovenskih medijih in pri pouku v šolah. Zmožnost razumevanja pomena književnosti pri razvoju jezika, kulture in socialnih gibaj. Obvladovanje jezika na višjem, produktivnem nivoju. |
Temeljna literatura |
• Kindlers Literaturgeschichte der Gegenwart: Autoren, Werke, Themen, Tendenzen seit 1945. Zürich, München: Kindler, zvezek 3 ali • Kritisches Lexikon zur deutschsprachigen Gegenwartsliteratur (1978ff): (ur.) Heinz Ludwig Arnold. München: Edition Text und Kritik (ustrezna poglavja po avtorjih). • Arnold, Heinz Ludwig (Ur.): Kindlers Literatur Lexikon. Stuttgart : Metzler, 2009. Izbrana primarna in sekundarna literatura po seznamu za tekoče leto in tematskem ali avtorskem poudarku |
Preverjanje in ocenjevanje |
Izpit (100%). |
Ime predmeta |
Stilistika |
Nosilec / izvajalec |
red. prof. dr. Stojan Bračič |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE:
PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI: |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Referat (20%) in pisni izpit (80%). |
STILISTIKA
Prof. dr. Stojan Bračič
Vsebina:
Različni pristopi k obravnavanju besedilnega sloga ter različne pojmovanja stila:
• funkcionalna stilistika in pragmatična stilistika
• stilistična sredstva dodajanja (figure ponavljanja, razporejanja in kopičenja),
• stilistična sredstva izpuščanja (elipsa, izolacija, aposiopeza, anakolut, zevgma),
• stilistične figure (tropi: metafore, personifikacija, sinestezija, sinekdoha in metonimija, perifraza in parafraza, parabola),
• fonostilistična sredstva (rima in ritem, glasovno barvanje in glasovna simbolika),
• dialoška besedila in poročani govor
Cilji in kompetence:
Cilj tega predmeta je osredinjen na težnjo, da si študent/ka izostri posluh za stil jezika kot izrazne možnosti znotraj arzenala, ki ga predstavlja jezikovni sistem. Predmetno specifične kompetence je videti predvsem v:
• sposobnosti za za izražanje, ki je primerno vsakokratni sporazumevalni okoliščini, cilju komunikacije ter naslovniku
• obvladanju ne le nabora izbranih in označenih »okrasnih« stilnih figur, temveč celokupne kombinacija vseh izraznih sredstev, ki se manifestirajo v nekem besedilu.
Preverjanje in vrednotenje znanja: referat (20%) in pisni izpit (80%).
Ime predmeta |
Švedska družba in kultura |
Nosilec / Izvajalec | Lekt. Mita Gustinčič Pahor |
Opis predmeta |
Vsebina: Cilji in kompetence: Študent/ka razume težje slovnične strukture, razume govorjena in pisana splošna in specifična besedila v originalnem okolju, sposoben/na je sporazumevanja v vsakdanjih situacijah na nivoju B2. |
Temeljna literatura |
• Hellstam, D. (1993): Sverige på svenska. Lärobok. Lund: Kursverksamhetens förlag. 264 S. • Lindholm, H. (1993): Sverige på svenska. Övningsbok. Grammatik och ordkunskap. Lund: Kursverksamhetens förlag. 128 S. • Bethelemy, A.: Sverige på svenska. Övningsbok. Realiakunskap. Lund: Kursverksamhetens förlag. 128 S. • Svanlund, J. (red.) (2005): Språkriktighetsboken. Stockholm: Norstedts akademiska förlag. 50 S. |
Preverjanje in ocenjevanje |
Ustni (30%) in pisni izpit (70%). |
Ime predmeta |
Švedski jezik I |
Nosilec / izvajalec |
lekt. Mita Gustinčič Pahor |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE: |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pogoj za pristop h končnemu izpitu: - 80 % prisotnost pri vajah, - redna priprava na ure. Ob koncu študijskega leta pisni (75 %) in ustni izpit (25 %). |
Ime predmeta |
Švedski jezik II |
Nosilec / izvajalec |
lekt. Mita Gustinčič Pahor |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE: |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pogoj za pristop k predmetu je opravljen izpit Švedski jezik I oz. izkazano znanje švedščine na nivoju A2.
Pogoj za pristop h končnemu izpitu:
Opravljen pisni del izpita je pogoj za pristop k ustnemu delu. Pogoj za pristop k izpitu: opravljeno domače branje in predstavitev seminarske naloge v razredu. Ob koncu študijskega leta pisni (75%) in ustni (25%) izpit. Opravljen pisni izpit je pogoj za pristop k ustnemu delu. |
Ime predmeta |
Teme in zvrsti književnosti nemškega govornega področja: novejša drama |
Nosilec / Izvajalec | dr. Daniela Kirschstein |
Opis predmeta |
VSEBINA: CILJI IN KOMPETENCE:Študentje in študentke so sposobni analizirati dramska besedila (pojmi, oblike, metode) in prepoznajo specifičnost dramatike v primerjavi z liriko in prozo (dialog, monolog, dejanja, oder itd.). Razlikujejo med dramskim besedilom in uprizoritvijo ter gledališko predstavo in so sposobni literarnozgodovinske orientacije po 100-letni zgodovini nemške dramatike. Študentje:
|
Temeljna literatura |
Primarna literatura: bo objavljena v okviru semimarja. |
Preverjanje in ocenjevanje |
referat in izroček (30%) seminarska naloga (ca. 12.000 znakov) ali izpit (70%) |
Ime predmeta |
Teme in zvrsti književnosti nemškega govornega področja: novejša proza |
Nosilec / izvajalec |
dr. Daniela Kirschstein |
Opis predmeta |
VSEBINA:
Vsebina:
Cilj je, da se študentje izšolajo v kritičnem branju in analizi lit., lit.-zg., lit.-kritiških, znanstvenih in nelit. besedil.
CILJI IN KOMPETENCE:
Študentke in študenti:
PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Referat (20%) in pisni izpit (80%). |
Ime predmeta |
Uvod v splošno jezikoslovje |
Nosilec / izvajalec |
|
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI:
PREDMETNOSPECIFIČNE KOMPETENCE: Obvladovanje temeljnih in specifičnih vedenj s področja splošnega jezikoslovja ter njihova aplikacija znotraj germanističnega jezikoslovja. Ustrezne jezikovne in metajezikovne kompetence za recepcijo znanstvenih besedil s področja germanističnega jezikoslovja. Sposobnost refleksije o znotraj- in zunajjezikovnem kontekstu kot temelj za prepoznavanje lastnega in sprejemanje drugačnega ter kot temelj za vstopanje v medkulturna razmerja. |
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Pisni izpit. |
Ime predmeta |
Ženski diskurzi na prelomu iz 19. v 20. stoletje |
Število kreditnih točk |
3 oz. 5 |
Nosilec / Izvajalec | doc. dr. Irena Samide |
Opis predmeta |
Vsebina: • Glavni tematski sklopi: literarna in teoretična soočenja pisateljic, teoretikov in teoretičark s preloma stoletja s konstrukcijami spola, poetike pisateljic v književnosti nemškega govornega področja (avstrijska, nemška) v obdobju moderne, z delno navezavo na slovenski diskurz; pojem ženskosti (Weiblichkeit) v izbranih teoretičnih besedililih; analize drugačnosti, telo in pisava, podobe, reprezentacije, projekcije, konstrukcije identitete v literarnih in publicističnih besedilih avtoric na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Poseben poudarek v letu 2016/2017: „Metropolendichtung“ – prezentacija in reprezentacija mesta in urbanosti v luči diskurza spolov. Cilji in kompetence: |
Temeljna literatura |
Temeljna literatura: Reader s primarnimi besedili ter izbrana sekundarna literatura bodo na voljo v e-učilnici v pdf obliki. |
Preverjanje in ocenjevanje |
ZA 5 ECTS: • referat (20%) • seminarska naloga (ca. 16.000 znakov s presledki) (50%) • dva eseja (20%) • aktivno delo pri seminarju (10%) za 3 ECTS: |
Ime predmeta |
Zgodnje učenje in poučevanje nemščine |
Nosilec / izvajalec |
|
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI: Pridobijo si znanja:
Seznanijo se:
KOMPETENCE:
PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Uspešno opravljene vaje in seminar z najmanj 85% udeležbo, izpit (50%), predstavitev učne ure s pripravo (30%), izdelki (20%). |
Ime predmeta |
Zvrsti in intertekstualnost |
Nosilec / izvajalec |
izr. prof. dr. Marija Javor Briški |
Opis predmeta |
VSEBINA:
CILJI IN KOMPETENCE:
|
Temeljna literatura |
|
Preverjanje in ocenjevanje |
Sodelovanje (30%), referat (40%) in pisni izdelek (30%). |
© 2015 Univerza v Ljubljani - Filozofska fakulteta / Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko
Izdelava spletnih strani: Kreatik.si
Copyright © 2025 Your Company. Joomla templates by HotThemes.