|
Opis predmeta
|
VSEBINA:
Predavanje in seminar se osredotočata na razvoj narativnih žanrov (novele, črtice in romana) konec 18. in celotnega 19. stoletja, na izoblikovanje estetskih in literarnih norm, kanona, ter kulturni, zgodovinski, družbenopolitični, družbenokritični in estetski pomen književnosti.
Vsebina:
- Izbor del in avtorjev se vsakič spreminja glede na izbrani motivno-tematski, zvrstno-tipološki, literarnozgodovinski ali metodološki poudarek;
- refleksija o funkciji in pomenu narativnih književnih besedil in simbolnih procesih osmišljanja;
- analiza kulturnih vzorcev mišljenja, značilnih za konec 18. in 19. stoletja na osnovi trans- in medkulturnega pristopa.
Cilj je, da se študentje izšolajo v kritičnem branju in analizi lit., lit.-zg., lit.-kritiških, znanstvenih in nelit. besedil.
CILJI IN KOMPETENCE:
Cilj predmeta je študentkam/študentom na podlagi literarnozgodovinskega in kulturološkega uvida, postopkov besedilne analize in v luči različnih metodoloških pristopov približati temeljna narativna besedila 18. in/ali 19. stoletja in jih usposobiti za samostojno uporabo dobljenih spoznanj. Poznavanje kulturnozgodovinskega konteksta omogoča študentkam in študentom diferencirano razumevanje pomena in funkcije obravnavanih besedil. Predmet posreduje znanstveno pred-izobrazbo ter kvalificira za tiste poklicne naloge, ki pri delu zahtevajo uporabo pridobljenih znanstvenih spoznanj in metod. Navajanje na znanstveno ukvarjanje z literarnimi tradicijami in obdobji ter literarno kulturo ni vezano samo na stroko, temveč se navezuje na izmenjavo dognanj drugih znanstvenih strok (zgodovine, filozofije, umetnostne zgodovine, medijskih znanosti).
Študentke in študenti:
- znajo prepoznati stile in značilnosti posameznih obdobij;
- znajo analizirati literarna besedila in o njih diskutirati na višjem nivoju;
- poglabljajo sposobnost kritičnega branja in analize lit., lit.-zg., lit.-kritiških, lit.-vednih in neliterarnih besedil;
- znajo samostojno in kritično pristopiti do literarnih besedil;
- so zmožni samostojnega literarno-zgodovinskega študija;
- povezujejo osvojeno znanje z novimi informacijami;
- vse pridobljene kompetence prenašajo na svoje delovno področje;
- znajo osvetliti prepletenost in vzajemno učinkovanje najrazličnejših literarno-kulturnih, estetskih, družbenih, in družbenopolitičnih procesov, ki vplivajo na izoblikovanje literarnega kanona.
- z upoštevanjem kulturnega, socialnega, zgodovinskega in drugih kontekstov, v katerih so besedila nastala, nadgrajujejo svoje medkulturne kompetence.
- k obravnavanim delom pristopajo interdisciplinarno in povezujejo svoja spoznanja z drugimi znanstvenimi strokami.
PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
- Poznavanje vrhuncev nemške proze 19. stoletja;
- senzibiliziranje za ideje in temeljna spoznanja, ki jih sporočajo literarna besedila;
- razumevanje postopkov kanonizacije in pomena posameznih avtorjev in del pri konstituiranju nacionalne in individualne identitete;
- senzibiliziranje za procese med- in transkulturnosti v 19. stoletju in danes;
- razumevanje prepletenosti in vzajemnega učinkovanja literarno-kulturnih, estetskih, družbenih in družbenopolitičnih procesov, povezanih s produkcijo in recepcijo narativnih besedil 19. stoletja nekoč in danes.
|
|
Temeljna literatura
|
- Fix, Ulla/Poethe, Hannelore/Yos, Gabrielle (2001): Textlinguistik und Stilistik für Einsteiger. Frankfurt a.M.: Peter Lang, 236 str.
- Fleischer, Wolfgang/Michel, Georg (1977): Stilistik der deutschen Gegenwartssprache. Leipzig, 341 str.
- Heusinger, Siegfried (1995): Pragmalinguistik. Frankfurt a.M.: Haag + Herrchen, 60-139. Schippan, Thea (1972): Einführung in die Semasiologie. Leipzig: VEB Bibliographisches Institut, 233 str.
|
