Ime predmeta

Jezikovni sistem III in IV (skladnja)

Nosilec / izvajalec

red. prof. dr. Stojan Bračič

Opis predmeta

Predmet je celoleten, razdeljen na dva sklopa:
v 3. semestru: Jezikovni sistem III (30 ur P in 15 ur SE = 4 KT) in
v 4. semestru: Jezikovni sistem IV (30 ur P in 15 ur SE = 3 KT)

 

VSEBINA:
Jezikovni sistem III:
Parametri, ki določajo stavek kot strukturo in kot sporočevalno enoto (poved). Razlikovanje in razumevanje vrst in struktur nemških stavkov. Vrste, oblike in zgradba stavkov, položaj določnega glagola, stava vejice in sledeče teme:

  • glagolska valenca
  • stavčni členi in semantični skloni
  • povedek, povedkovo določilo in predikacija ter funkcijski sklop
  • osebek, raba zaimka »es«; es kot korelat in kot zaimek
  • kongruenca/ujemanje (tipi kongruence, kongruenca med osebkom in povedkom);
  • prislovno določilo,
  • naklonski členki, naklonska beseda
  • predmet, razvojne tendence in opuščanje predmeta v rodilniku; čustveni dajalnik
  • prilastek in povedkov prilastek; nominalni stavčni okvir

 

Jezikovni sistem IV:
Stavčni členi lahko imajo zelo različne oblike in funkcije. Razmerja med tema vidikoma so večplastna, zato jih je včasih težko prepoznati. Pri predmetu se obravnava predvsem:

  • zloženi stavek: priredje in podredje – vrste priredja in odvisnikov, perioda
  • nominalno in verbalno izražanje sintaktičnih funkcij
  • polstavčne (nedoločniške in prislovne) ter pastavčne konstrukcije ter izpusti
  • vrivek in pristavek
  • priredne in podredne periode
  • skladenjske posebnosti kot slogovna izrazna sredstva
  • besedni vrstni red v funkciji sporočevalne perečnosti.

 

CILJI IN KOMPETENCE:
Jezikovni sistem III:
Pri predavanjih so študenti uvedeni v študij skladenjske problematike na način, da se v raznolikosti pristopov v različnih slovnicah najde redeča nit in da se poišče ravnovesje med problemsko in uporabno razlago skladenjskih pojavov. To je še posebej pomembno za študente, ki jim nemški jezik ni materni jezik. Teoretična vprašanja se v seminarju razčiščujejo in usvojijo tako, da se analizira besedila in dela po potrebi dodatne vaje. Tako študenti utrdijo in avtomatizirajo zelo pomembne sintaktične kompetence:

  • prepoznavanje zgradbe povedi (prosta, zložena)
  • ločevanje vrst stavkov glede sporazumevalnega namena
  • usposobljenost za razmejitev med posameznimi stavčnimi členi (razhajanje me obliko in skladenjsko funkcijo in iz tega izhajajoč onomaziološki vidik)
  • obvladovanje skladenjskih pravil, ki sloni na razumevanju logike in idiomatike jezika
  • razlikovanje morfološke semantične, komunikativne in stilistične ravnine pri skladenjskih analizah
  • usposobljenost, da se iste vsebine izrazijo na različne načine in da se razberejo distinkcije med posameznimi parafrazami

 

Jezikovni sistem IV:
Študentke in študenti nadgrajujejo znanje z bolj zapletenimi in nepravilnimi skladenjskimi zgradbami. Med specifične kompetence na tej stopnji spadajo v glavnem sledeče:

  • razpoznavanje in analiza zapletenih priredij in podredij;
  • presoja struktur, ki odstopajo od skladenjskih norm, ter analiza njih semantične in stilistične funkcije;
  • usposobljenost za korektno in sporočevalnim ciljem ustrezno tvorbo nemških besedil s skladenjskega vidika.

Temeljna literatura

  • Duden: Grammatik der deutschen Gegenwartssprache (2005). Der Duden in 12 Bänden. Mannheim: Dudenverlag, 1344 Seiten.
  • Erben, Johannes (1984): Deutsche Syntax. Eine Einführung. Bern: Peter Lang, 128 Seiten.
  • Helbig, Gerhard/ Buscha, Joachim (2001).: Deutsche Grammatik. Ein Handbuch für den Ausländerunterricht. Langenscheidt, 419-622 Seiten.
  • Helbig, Gerhard/Buscha, Joachim (2000): Übungsgrammatik Deutsch. Berlin: Langenscheidt, 379 Seiten.
  • Heringer, Hans Jürgen (1989): Lesen lehren lernen. Eine rezeptive Grammatik des Deutschen. Tübingen: Niemeyer, 238 Seiten.

Preverjanje in ocenjevanje

V teku študijskega leta pišejo študenti tri delne kolokvije. Povprečje teh treh kolokvijev lahko predstavlja končno oceno. Kdor s tremi kolokviji ne doseže minimuma 60 % (s tem da rezultat pri nobenem od kolokvijev ne sme biti slabši od 40 %), mora opraviti pisni izpit v rednih izpitnih rokih.

ODDELEK ZA GERMANISTIKO
Z NEDERLANDISTIKO IN SKANDINAVISTIKO

Naslov:
Aškerčeva 2
SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Telefon: +386 (0)1 241 1331
Faks: +386 (0)1 4259 337

Uradne ure:
pon.-pet. 11.00-13.00

Predstojnica oddelka:

izr. prof. dr. Irena Samide

Namestnica predstojnice:

doc. dr. Petra Kramberger

Tajništvo:

Tatjana Györkös

Urednica spletnih strani: 

doc. dr. Andreja Retelj

© 2015 Univerza v Ljubljani - Filozofska fakulteta / Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko

Izdelava spletnih strani: Kreatik.si