(Spodnje Gorje pri Bledu, 14. 9. 1921)
Diplomiral je 1948 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz angleškega jezika in književnosti ter iz primerjalnega jezikoslovja romanskih jezikov. Doktorsko disertacijo (Imenoslovje Zgornjesavskih dolin) je zagovarjal l. 1985.
Od 1945 do 1957 je poučeval na Gimnaziji Jesenice, nato 1957/58 na Klasični gimnaziji v Ljubljani; od 1958 do 1962 na Gimnaziji Vič in od 1962 do 1970 na II. gimnaziji v Ljubljani. Na FF UL je od 1960 do 1970 honorarno poučeval specialno metodiko pouka tujih jezikov, od 1970 do 1981 isti predmet kot redni predavatelj, od 1982 do 1988 pa spet honorarno kot višji predavatelj.
Od 1959 do 1981 je bil član republiške komisije za profesorske izpite (kot izpraševalec specialne metodike pouka tujih jezikov), od 1951 do 1960 je bil (pomožni) inšpektor za pouk angleškega jezika (do 1957 za zahodno Slovenijo, nato v Ljubljani). Po 1960 je bil član komisije za učbenike tujih jezikov pri republiškem Svetu za šolstvo ter član komisije za nove učne načrte za tuje jezike pri republiškem Zavodu za šolstvo (do 1978).
Ukvarjal se je z imenoslovjem slovenskega alpskega področja, in sicer z delom po posebni metodi, tj. z osebnim raziskovanjem vseh krajev omenjenega goriškega območja, na terenu, od vasi do vasi v tesnem stiku z domačini.
Izbrana bibliografija
- Čop, Dušan / Šifrer, Jože / Leben, Nika: Matija Čop. 1797–1835. Katalog razstave. Jesenice: Muzej 1997. 50 str.
- Čop, Dušan: Narečne in etimološke značilnosti vodnih imen na Zgornjem Gorenjskem. V: Četrta jugoslovanska onomastična konferenca (Portorož, 14.–17. 10. 1981). Zbornik referatov. Ljubljana: SAZU 1981, str. 23–35.
- Čop, Dušan: Imenoslovje jeseniške občine. V: Jeklo in ljudje 6 (1991), str. 61–71.
- Čop, Dušan: Jezikovne in imenske zanimivosti okrog Krope in v dolini Lipnice. V: Štekar-Vidic, Verena (ur.): Kroparski zbornik. Ob 100-letnici Plamena. 1894–1994. Radovljica: Občina; Kropa: Tovarna vijakov Plamen 1995, str. 190–196.
- Čop, Dušan: Romanische Einflüße in der Onomastik des nordwestlichen Sloweniens. 1. Teil: Romanisch oder Slowenisch? V: Österreichische Namenforschung 26 (1998), št. 3, str. 43–58.