Drugostopenjski enopredmetni pedagoški študijski program Nemščina traja 2 leti (4 semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk. Diplomanti in diplomantke dobijo po končanem študiju strokovni naslov magister profesor oz. magistrica profesorica nemščine, okrajšava je mag. prof.

 

Temeljni cilji programa:

Diplomanti in diplomantke magistrskega drugostopenjskega pedagoškega programa Nemščina pridobijo kvalitetno družboslovno in humanistično izobrazbo s področja nemškega jezika in književnosti, s poudarkom na vzgojno-izobraževalnih vedah. Program študentom in študentkam omogoča:

  • uvajanje v širok spekter intelektualnih virov, spoznavanje paradigem in orientacij, različnih disciplin in ved, ki so pomembne za razumevanje in praktično ravnanje v različnih izobraževalnih kontekstih in na različnih šolskih stopnjah;
  • kompetenten vstop v delo, samostojnost in iniciativnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejših del v različnih dejavnostih šole, v pouku in drugih oblikah dela v šoli ter v ustreznih izvenšolskih dejavnostih, v različnih oblikah izobraževanja in delovanja na področju kulture;
  • razvijanje načinov razmišljanja in delovanja, ki so značilni za znanstveno zasnovano poučevanje in učenje ter za uvajanje v sodobno znanstveno mišljenje in znanstvene prakse;
  • usposobljenost in pripravljenost za profesionalno samorefleksijo ter za analiziranje kompleksnih situacij v poučevanju in učenju ter usposobljenost za posodabljanje, evalvacijo in samoevalvacijo delovnih procesov z uporabo znanstvenih sredstev.

 

Splošne kompetence programa:

Diplomanti in diplomantke pedagoškega drugostopenjskega programa Nemščina si pridobijo naslednje splošne kompetence:

  • logično in abstraktno analizirajo, sintetizirajo in vrednotijo;
  • znajo poglobljeno izražati znanja z obeh strokovnih področij v pisni in ustni obliki in jih kritično vrednotiti;
  • kompetentno prenašajo intra- in interdisciplinarna znanja v prakso;
  • samostojno poglabljajo in izpopolnjujejo ter povezujejo pridobljena znanja in usposobljenosti z različnimi strokovnimi področji;
  • kontekstualizirajo in samostojno nadgrajujejo informacije;
  • prenašajo svoja znanja in sposobnosti na druga problemska področja (sposobnost transferja);
  • rešujejo probleme, konfliktne situacije in delovne naloge intra- in interdisciplinarno;
  • so usposobljeni za timsko reševanje problemov;
  • znajo organizirati in voditi strokovne skupine;
  • so sposobni (samo)evalvacije in (samo)ocenjevanja ter kritičnega in celostnega razmišljanja;
  • samostojno poiščejo, interpretirajo in uporabljajo nove vire znanja na strokovnih in znanstvenih področjih;
  • so usposobljeni za strokovno in učinkovito uporabo IKT pri iskanju, izbiranju, obdelavi, predstavitvi in posredovanju informacij;
  • zagotavljajo kvaliteto lastnega dela ter zvišujejo standarde kakovosti v delovnem okolju.

 

Poleg tega si diplomanti in diplomantke pridobijo naslednje splošne učiteljske kompetence:

Učinkovito poučevanje –
diplomant / diplomantka

  • je usposobljen/-a za preoblikovanje in posredovanje strokovno-predmetnih vsebin na učencu razumljiv način;
  • pri uresničevanju šolskega kurikuluma ustrezno povezuje cilje učnih načrtov, vsebine, načine učenja in razvoj učencev;
  • učinkovito načrtuje, organizira in izvaja učne aktivnosti;
  • obvlada principe raziskovanja na pedagoškem področju ter jih uporablja pri izboljševanju učenja in poučevanja;
  • spodbuja aktivno in neodvisno učenje, ki učencem omogoča, da sami načrtujejo, spremljajo, vrednotijo in uravnavajo svoje učenje;
  • spodbuja sodelovalno učenje, ki učencem omogoča razvoj socialnih veščin za uspešno sodelovanje v različnih heterogenih skupinah.

 

Preverjanje in ocenjevanje znanja ter spremljanje napredka učencev –
diplomant / diplomantka

  • ustrezno uporablja različne načine spremljanja, preverjanja in ocenjevanja napredka posameznega učenca v skladu s cilji ter daje konstruktivno povratno informacijo;
  • spremlja in vrednoti napredek učencev na področju usvajanja strategij učenja, učenja socialnih veščin, bralne in informacijske pismenosti;
  • seznanja starše in druge odgovorne osebe o napredku učencev.

 

Vodenje in komunikacija –
diplomant / diplomantka

  • učinkovito komunicira z učenci in razvija pozitivne odnose z njimi;
  • oblikuje spodbudno učno okolje in skupnost učencev, v kateri se ceni različnost in v katerih se učenci počutijo sprejete, varne in samozavestne;
  • oblikuje jasna pravila za vedenje in disciplino v razredu; pravila temeljijo na spoštovanju vseh udeležencev;
  • se uspešno sooča z neprimernim vedenjem, agresivnostjo, konflikti in uporablja ustrezne strategije za njihovo reševanje;
  • daje vsem učencem enake možnosti in prilagaja delo njihovim individualnim posebnostim;
  • prepoznava učence s posebnimi potrebami, njihova močna in šibka področja, prilagaja delo njihovim zmožnostim in po potrebi sodeluje z ustreznimi strokovnjaki in ustanovami.

 

Širše profesionalne kompetence –
diplomant / diplomantka

  • razvija pozitiven odnos do učencev, kaže spoštovanje do njihovega družbenega, kulturnega, jezikovnega, verskega izhodišča;
  • pri svojem delu upošteva etična načela in zakonska določila;
  • kaže in spodbuja pozitivne vrednote, stališča in vedenje, ki ga pričakuje od učencev;
  • učinkovito komunicira in sodeluje s starši ter drugimi osebami, odgovornimi za učence;
  • sodeluje z drugimi učitelji in sodelavci na šoli;
  • se vključuje in sodeluje v različnih aktivnostih v ožjem in širšem okolju ter na področju izobraževanja;
  • načrtuje, spremlja, vrednoti in uravnava lasten profesionalni razvoj.

 

Vseživljenjsko učenje –
diplomant / diplomantka

  • uporablja ustrezne metode za motiviranje učencev in razvija strategije, ki omogočajo vseživljenjsko učenje;
  • spodbuja prožnost in vztrajnost pri soočanju z novimi izzivi in nalogami ter sposobnost samovrednotenja pri učencih;
  • pri delu uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in pri učencih razvija informacijsko pismenost;
  • pri učencih razvija komunikacijske in socialne veščine.

 

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom:

Splošno jezikovne kompetence

Diplomanti in diplomantke drugostopenjskega pedagoškega študijskega programa Nemščina:

  • razumejo, govorijo in pišejo standardni nemški jezik na stopnji C2;
  • jezik razumejo kot medij in rezultat simbolne interakcije, prepoznavajo njegove kognitivne, emocionalne, kreativne, socialne, referenčne in metajezikovne funkcije in ga temu primerno uporabljajo;
  • obvladujejo sodobne teorije in teoretične modele poučevanja tujega jezika, jih kritično vrednotijo ter jih z ustreznim znanstvenim instrumentarijem učinkovito uporabljajo;
  • prepoznavajo posebnosti jezika, literature in kulture dežel nemškega govornega področja ter jih primerjajo s posebnostmi slovenskega jezika, literature in kulture;
  • pri učencih razvijajo poglobljen odnos do razlik med nemško govorečimi deželami ter njihovimi kulturami;
  • sposobni so diferenciranega razumevanja in posredovanja jezikovnih, literarnih in kulturnih pojavov, procesov in (dis)kontinuitet v diahronični in sinhronični perspektivi;
  • se kritično in kompetentno odzivajo na strokovna, znanstvena in literarna besedila ter na besedila s področja didaktike poučevanja in učenja tujega jezika;
  • svoje strokovno in splošno znanje ubesedujejo v ustrezni jezikovni obliki in ga prilagajajo različnim stopnjam poučevanja pri pouku nemščine;
  • obvladujejo repertoar šolskega jezika, ki je izraz partnerskega učenja in spodbuja k medkulturnemu učenju;
  • razumejo in ustrezno posredujejo jezikovne, literarne in kulturne pojave in procese pri pouku nemškega jezika;
  • uspešno uporabljajo didaktiko tujega jezika kot posredovalno disciplino za spoznanja iz drugih znanstvenih disciplin pri pouku nemščine.

 

Strokovno-predmetne kompetence:

Diplomanti in diplomantke magistrskega dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa Nemščina:

  • so usposobljeni za preoblikovanje strokovno-predmetnih vsebin v izobraževalni proces pouka nemščine;
  • poznajo pedagoško teorijo in didaktične zakonitosti poučevanja tujega jezika;
  • obvladajo temeljna načela in postopke za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa;
  • poznajo temeljne dokumente s področja vzgoje in izobraževanja ter učne načrte za nemščino;
  • pri razvijanju šolskega kurikula za pouk nemščine ustrezno povezujejo cilje učnih načrtov, vsebine, učne pristope in razvoj učencev;
  • spodbujajo medpredmetno povezovanje;
  • uporabljajo interaktivne učne metode in sodelovalno skupinsko delo;
  • spodbujajo projektno in raziskovalno delo pri pouku nemščine na nacionalnem in mednarodnem nivoju;
  • pri pouku nemščine uporabljajo IKT in pri učencih razvijajo informacijsko pismenost v skladu s predmetom;
  • oblikujejo spodbudno učno okolje za učenje nemščine;
  • prepoznavajo učence s posebnimi potrebami pri učenju tujega jezika in prilagajajo metode, oblike in strategije poučevanja in učenja tujega jezika posameznikom;
  • spremljajo in vrednotijo napredek učencev na področju usvajanja strategij učenja nemščine ter razvijanja vseh štirih jezikovnih zmožnosti.

 

Druge predmetnospecifične kompetence so navedene v posameznih učnih načrtih.

ODDELEK ZA GERMANISTIKO
Z NEDERLANDISTIKO IN SKANDINAVISTIKO

Naslov:
Aškerčeva 2
SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Telefon: +386 (0)1 241 1330
Faks: +386 (0)1 4259 337

Uradne ure:
pon.-pet. 11.00-13.00
sre. 11.00-15.00

Predstojnica oddelka:

izr. prof. dr. Špela Virant

Namestnica predstojnice:

doc. dr. Irena Samide

Tajništvo:

Tatjana Györkös

Urednica spletnih strani: 

doc. dr. Andreja Retelj

© 2015 Univerza v Ljubljani - Filozofska fakulteta / Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko

Izdelava spletnih strani: Kreatik.si