Ime predmeta

Zgodnje učenje in poučevanje nemščine

Nosilec / izvajalec

izr. dr. Brigita Kosevski Puljić

doc. dr. Andreja Retelj

Opis predmeta

VSEBINA:
  • Teorije o jezikovnem razvoju in učenju jezika na zgodnji stopnji;
  • Jezik in govor: razvoj govora v maternem jeziku; razlike med usvajanjen J1 in
  • J2; vzorci dvojezičnosti; jezikovno preklapljanje;
  • Kognitivne in afektivne dimenzije v zgodnjem učenju tujih jezikov;
  • Spodbujanje jezikovne zavesti, senzibilizacija za druge kulture, odprtost do drugih ljudi;
  • Jezikovna kopel; avtonomno učenje, dvojezični pouk;
  • Igra kot učenje tujega jezika; nebesedna izrazna sredstva (likovno in plastično oblikovanje, gibanje, lutke); pravljica;
  • Poznavanja razreda kot celote in prilagajanja didaktičnih metod;
  • Ustreznost učnih vsebin in metod dela;
  • Učne tehnike in strategije na zgodnji stopnji poučevanja in učenja tujega jezika;
  • Razvijanje jezikovnih zmožnosti:
  • Razvijanje slušnih zmožnosti; poslušanje kot miselna in ustvarjalna dejavnost ter kot dinamičen proces; jezik in izgovorjava; praktične dejavnosti poslušanja;
  1. Proces ustnega sporočanja in fonologija; razvijanje govorne zmožnosti;
  2. Razvijanje bralnih zmožnosti; bralne strategije; glasno in tiho branje;
  3. Razvijanje pisnih zmožnosti; opismenjevanje v tujem jeziku;
  4. Učni programi in učni načrti, moduli;
  • Vrednotenje in izdelava učnih gradiv;
  • Preverjanje in vrednotenje doseženih rezultatov (znanja) in napredka pri posameznih otrocih/učencih (opisno ocenjevanje).

 

CILJI:
Študenti in študentke povezujejo teoretično znanje s praktičnim delom na začetni stopnji učenja tujega jezika.

Pridobijo si znanja:

  • o teoretičnih osnovah sodobnega učenja in poučevanja nemščine na zgodnji stopnji,
  • o didaktiki tujega jezika, osredotočeni na ciljno starostno skupino;
  • o psihologiji, ki temelji na poznavanju otrokovega kognitivnega, moralnega in fiziološkega razvoja;
  • o jezikovnem razvoju otroka in stopnjah usvajanja maternega jezika pri otroku;
  • o pomenu maternega jezika za učenje tujega jezika in njunega medsebojnega delovanja;
  • o neverbalni komunikaciji z otroki in različnostmi njihovih zaznavnih tipov ter poučevanju preko vseh čutnih kanalov.

 

Seznanijo se:

  • s sposobnostjo vživljanja v otroški svet fantazije in pravljičnega in poznavanjem otroškega sveta;
  • z otroško literaturo, risankami in drugimi vsebinami, ki jih otrok sprejema iz okolice ter z vključevanjem le-teh s poučnimi in vzgojnimi elementi v pouk;
  • s posredovanjem snovi preko aktivnosti v razredu, ki niso neposredno vezane na pouk tujega jezika;
  • z organiziranjem dela v razredu in vzpostavljanjem discipline;
  • z izdelavo ustreznih učnih gradiv;
  • s programi, učnimi načrti in modeli za to stopnjo učenja nemščine;
  • z razvijanjem štirih bistvenih kompetenc (strokovna, metodična, osebna in socialna);

 

KOMPETENCE:
Študenti in študentke:

  • ozavestijo procese in kompetence (jezikovna, socialno lingvistična, besedilna, strateška, socialno kulturološka in socialna), ki spodbujajo razvijanje ključne komunikativne kompetence pri otrocih;
  • usvojijo pristope in različne oblike dela za spodbujanje interakcije v razredu;
  • spoznajo in usvojijo različne metode in tehnike razvijanja jezikovnih zmožnosti;
  • presojajo primernost učnih gradiv za zgodnjo stopnjo učenja nemščine;
  • izdelajo primerna učna gradiva (usvojijo določene spretnosti za izdelavo le-teh.

 

PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
Študenti

  • razumejo in poznajo pomen nalog in vsebine predmeta ter njihovo medsebojno povezanost;
  • povezujejo posamezne vsebine splošnih pedagoških, psiholoških in didaktičnih znanj s poučevanjem nemščine na zgodnji stopnji;
  • razumejo interaktivne procese pri poučevanju in učenju nemščine na zgodnji stopnji;
  • pravilno presodijo odzive otrok v procesu učenja nemščine glede na individualne razlike;
  • poznajo in razumejo splošna in specifična didaktična načela za razvijanje posameznih jezikovnih zmožnosti pri poučevanju nemščine na zgodnji stopnji;
  • poznajo in razumejo proces usvajanja posameznih jezikovnih zmožnosti in uporabo ustreznih strategij pri tem usvajanju.

Temeljna literatura

  • Brumen, M. 2003. Pridobivanje tujega jezika v otroštvu.Ljubljana: DZS. Izbrana poglavja (57 str.)
  • Fremdsprache Deutsch, revije založbe Klett. (20 str.)
  • Maier, W. 1991. Fremdsprachen in der Grundschule. Berlin: Langenscheidt. Izbrana poglavja (20 str.)
  • Meyer, H. 2000. Unterrichtsmethoden I,II. Berlin: Cornelsen. Izbrana poglavja. (36 str.)
  • Kosevski, B. 2003. Pisanje pri pouku tujega jezika. Sozvočje prostega in
  • vodenega. (Izbrana poglavja za zgodnje poučevanje). Ljubljana: DZS. (20 str.)

Preverjanje in ocenjevanje

Uspešno opravljene vaje in seminar z najmanj 85% udeležbo, izpit (50%), predstavitev učne ure s pripravo (30%), izdelki (20%).

ODDELEK ZA GERMANISTIKO
Z NEDERLANDISTIKO IN SKANDINAVISTIKO

Naslov:
Aškerčeva 2
SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Telefon: +386 (0)1 241 1331
Faks: +386 (0)1 4259 337

Uradne ure:
pon.-pet. 11.00-13.00

Predstojnica oddelka:

izr. prof. dr. Irena Samide

Namestnica predstojnice:

doc. dr. Petra Kramberger

Tajništvo:

Tatjana Györkös

Urednica spletnih strani: 

doc. dr. Andreja Retelj

© 2015 Univerza v Ljubljani - Filozofska fakulteta / Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko

Izdelava spletnih strani: Kreatik.si