|
Opis predmeta
|
VSEBINA:
Novejši lingvistični koncepti in jezikoslovne metodologije: t.i. sosirjanske dihotomije, taksonomija strukturalizma. Refleksi strukturalizma v germanistični lingvistiki na konceptualni in metodološki ravni: vpliv praškega funkcionalizma na germanistično lingvistiko (Jakobsonove jezikovne funkcije, členitev po aktualnosti (Beneš) itd.). Recepcija tvorbeno-pretvorbenega pristopa Chomskega kot teorije in metodologije v germ. lingvistiki. Uvod v teorijo naravnosti in njen metodološki aparat (Orešnik, Teržan-Kopecky). Fillmorova teorija pomenskih sklonov ter njihov vpliv na vezljivostno teorijo. Vezljivostna teorija (Tesnière) in metodologija, kot sta jo v nemškem gov. prostoru razvila Engel in Helbig (ter ostali: Eroms, Wotjak, Jacobs idr.), z novimi metodološkimi pristopi V. Ágela. Metodološki aparat leksikalne (Lyons, Wotjak) in stavčne semantike (P. v. Polenz). Modeliranje jezikovne komunikacije, besediloslovno-pragmalingvistični pristopi k besedilu kot rezultatu produkcije in recepcije (Heinemann/Viehweger, deBeaugrande/Dressler, Nord, Heusinger, Brinker, Fix), skoposna teorija in pretvarjanje kodnih sistemov (Reiß, Vermeer, Teržan-Kopecky), metodologije sociolingvističnih jezikovnih raziskav (predvsem kontaktne lingvistike, po U. Weinreichu), metodologija in metode kontrastivne lingvistike (npr. Gladrow).
CILJI:
Študent/ka spozna nekatere glavne jezikoslovne metodologije in metode, relevantne za germanistično lingvistiko, ter uzavesti jezikoslovni znanstvenoraziskovalni aparat jezikoslovja.
KOMPETENCE:
- Sposobnost znanstvenega in strokovnega diskurza v govorjenem in pisnem jeziku; ustrezna predstavitev znanstvenoraziskovalnih dosežkov glede na vrsto medija.
- Poznavanje specifičnosti posamezne jezikoslovne metodologije in teorije ter njenih metod in terminov.
- Primerjava posameznih jezikoslovnih teorij ter prepoznavanje njihovih prednosti in pomanjkljivosti.
- Razvijanje metajezikovnih sposobnosti, argumentativnosti; aplikacija jezikovne teorije in njene metodologije pri znanstvenoraziskovalnem delu. Zmožnost recepcije zelo zahtevnih znanstvenih besedil z jezikoslovnega področja.
PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
Poznavanje pojmovanja jezika kot sistemski, kognitivni, družbeni in kulturni pojav znotraj različnih jezikoslovnih teorij. Poznavanje prednosti in pomanjkljivosti posameznih jezikoslovnih metodologij, obvaladovanje metajezika ter znanstveno-raziskovalnega aparata za nadaljnje znanstveno-raziskovalno delo.
|
|
Temeljna literatura
|
- Ágel, Vilmos (2000): Valenztheorie. Tübingen: Narr, 300 str (izbrana poglavja, do 50 str.)
- Fleischer, Helbig, Lerchner (2001): Kleine Enzyklopädie Deutsche Sprache. Frankfurt a. M.: Peter Lang, 845 str (izbrana poglavja, do 50 str.)
- Helbig, Gerhard (1988): Entwicklung der Sprachwissenschaft seit 1970. Leipzig: Bibliographisches Institut, 323 str.
- Teržan-Kopecky (2001): Psihološke dimenzije jezikovnih ravnanj. Maribor: Pedagoška fakulteta. 136 str.
|
