Ime predmeta

Jezikoslovne metodologije

Nosilec / izvajalec

izr. prof. dr. Uršula Krevs Birk

Opis predmeta

VSEBINA:
Novejši lingvistični koncepti in jezikoslovne metodologije: t.i. sosirjanske dihotomije, taksonomija strukturalizma. Refleksi strukturalizma v germanistični lingvistiki na konceptualni in metodološki ravni: vpliv praškega funkcionalizma na germanistično lingvistiko (Jakobsonove jezikovne funkcije, členitev po aktualnosti (Beneš) itd.). Recepcija tvorbeno-pretvorbenega pristopa Chomskega kot teorije in metodologije v germ. lingvistiki. Uvod v teorijo naravnosti in njen metodološki aparat (Orešnik, Teržan-Kopecky). Fillmorova teorija pomenskih sklonov ter njihov vpliv na vezljivostno teorijo. Vezljivostna teorija (Tesnière) in metodologija, kot sta jo v nemškem gov. prostoru razvila Engel in Helbig (ter ostali: Eroms, Wotjak, Jacobs idr.), z novimi metodološkimi pristopi V. Ágela. Metodološki aparat leksikalne (Lyons, Wotjak) in stavčne semantike (P. v. Polenz). Modeliranje jezikovne komunikacije, besediloslovno-pragmalingvistični pristopi k besedilu kot rezultatu produkcije in recepcije (Heinemann/Viehweger, deBeaugrande/Dressler, Nord, Heusinger, Brinker, Fix), skoposna teorija in pretvarjanje kodnih sistemov (Reiß, Vermeer, Teržan-Kopecky), metodologije sociolingvističnih jezikovnih raziskav (predvsem kontaktne lingvistike, po U. Weinreichu), metodologija in metode kontrastivne lingvistike (npr. Gladrow).

 

CILJI:
Študent/ka spozna nekatere glavne jezikoslovne metodologije in metode, relevantne za germanistično lingvistiko, ter uzavesti jezikoslovni znanstvenoraziskovalni aparat jezikoslovja.

 

KOMPETENCE:

  • Sposobnost znanstvenega in strokovnega diskurza v govorjenem in pisnem jeziku; ustrezna predstavitev znanstvenoraziskovalnih dosežkov glede na vrsto medija.
  • Poznavanje specifičnosti posamezne jezikoslovne metodologije in teorije ter njenih metod in terminov.
  • Primerjava posameznih jezikoslovnih teorij ter prepoznavanje njihovih prednosti in pomanjkljivosti.
  • Razvijanje metajezikovnih sposobnosti, argumentativnosti; aplikacija jezikovne teorije in njene metodologije pri znanstvenoraziskovalnem delu. Zmožnost recepcije zelo zahtevnih znanstvenih besedil z jezikoslovnega področja.

 

PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI:
Poznavanje pojmovanja jezika kot sistemski, kognitivni, družbeni in kulturni pojav znotraj različnih jezikoslovnih teorij. Poznavanje prednosti in pomanjkljivosti posameznih jezikoslovnih metodologij, obvaladovanje metajezika ter znanstveno-raziskovalnega aparata za nadaljnje znanstveno-raziskovalno delo.

Temeljna literatura

  • Ágel, Vilmos (2000): Valenztheorie. Tübingen: Narr, 300 str (izbrana poglavja, do 50 str.)
  • Fleischer, Helbig, Lerchner (2001): Kleine Enzyklopädie Deutsche Sprache. Frankfurt a. M.: Peter Lang, 845 str (izbrana poglavja, do 50 str.)
  • Helbig, Gerhard (1988): Entwicklung der Sprachwissenschaft seit 1970. Leipzig: Bibliographisches Institut, 323 str.
  • Teržan-Kopecky (2001): Psihološke dimenzije jezikovnih ravnanj. Maribor: Pedagoška fakulteta. 136 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Seminarska naloga 40 %
Jezikovna biografija 10 %
Pisni izpit 50 %

ODDELEK ZA GERMANISTIKO
Z NEDERLANDISTIKO IN SKANDINAVISTIKO

Naslov:
Aškerčeva 2
SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Telefon: +386 (0)1 241 1331
Faks: +386 (0)1 4259 337

Uradne ure:
pon.-pet. 11.00-13.00

Predstojnica oddelka:

doc. dr. Irena Samide

Namestnica predstojnice:

doc. dr. Petra Kramberger

Tajništvo:

Tatjana Györkös

Urednica spletnih strani: 

doc. dr. Andreja Retelj

© 2015 Univerza v Ljubljani - Filozofska fakulteta / Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko

Izdelava spletnih strani: Kreatik.si