|
Opis predmeta
|
VSEBINA:
- temeljni pojmi fonoloških in fonetičnih disciplin: fonologija – artikulacijska, akustična in avditivna fonetika – fon – fonem – fonemske različice (alofoni) – fonemski sestav – sintagmatični in paradigmatični odnosi (kontrast in opozicija) – distribucija fonemov in fonemskih različic – fonotaktika – fonetični inventar v primerjavi s slovenskim – fonetični zapis ( IPA – transkripcija) nemške standardne izreke – diakritični znaki – zlog (zaprt: odprt) – zlogotvorni in nezlogotvorni glasovi – junktura;
- fiziologija govora: govorila in njihovo delovanje (dihanje, fonacija, artikulacija) - artikulacijska osnova nemščine v primerjavi s slovensko – tvorba glasov – medjezikovna interferenca;
- samoglasniki: enoglasniški samoglasniki in dvoglasniki – akustične značilnosti nemških enoglasniških samoglasnikov (samoglasniški četverokotnik, sonagrami, palatogrami idr.) – homofoni – homografi – homonimi – pravila za določanje kolikosti (kvantitete) in kakovosti (kvalitete) samoglasnikov – označena in neoznačena dolžina samoglasnikov – povezava glas - grafem – minimalni pari – zastavek samoglasnikov – fonetični opis posameznih samoglasnikov – izgovorjava in pisava tujk;
- soglasniki: opis samoglasnikov z ozirom na njihovo mesto artikulacije in premostitveni način (nezvočniki (zaporniki, priporniki, zlitniki), zvočniki) – razzvenečenje – asimilacija nezvenečnosti pri nezvočnikih – vezava dveh homorganih soglasnikov – aspiracija nezvenečih zapornikov;
- prozodične lastnosti: naglašen in nenaglašen zlog – besedni naglas v preprostih besedah, sestavljenkah in zloženkah – stavčni poudarek – glavni in stranski naglas – ritmična členitev povedi – stavčna melodija (padajoča – lebdeča – rastoča ) – fonostilistika.
CILJI IN KOMPETENCE:
Pri predmetu „Nemška fonetika“ se bodo slušatelji seznanili s teoretičnimi osnovami glasoslovja ter značilnimi napakami in odstopanji na segmentalni in prozodični ravni nemške izreke, ki se pojavljajo pri govorcih s slovenščino kot izhodiščnim jezikom. Napake je potrebno prepoznati, analizirati in korigirati. Eden izmed glavnih ciljev je ozaveščanje dejstva, da so pri usvajanju glasoslovnih prvin ciljnega jezika prisotni avditivni in artikulacijski vzorci maternega jezika, ki vplivajo na vzorce ciljnega jezika in pogojujejo predvidljive napake oz. odstopanja od standardne izreke ciljnega jezika. Napačni avditivni cilji vplivajo na percepcijo in posledično na artikulacijo glasoslovnih prvin. Izhajati moramo tudi iz dejstva, da obstajajo med jezikoma razlike tudi na ravni distribucije posameznih glasov. Posebna pozornost velja nemškim naglašenim enoglasniškim samoglasnikom. Zaradi medjezikovne interference je inventar teh glasov pri naših govorcih bistveno manjši od obstoječega inventarja nemške standardne izreke. Med drugim morajo slušatelji aktivno obvladati fonetični zapis (transkripcijo) in doseči sprejemljivo raven nemške standardne izreke.
|
|
Temeljna literatura
|
Strokovna literatura:
- Rausch, R.. und I.(1991): Deutsche Phonetik für Ausländer. Leipzig (etc.): Langenscheidt ( pogl. 3 in 4 (80str.))
- Linke, A /Nussbamer, M/ Portmann, P/ Willi, U.(1994): Studienbuch Linguistik. Tübingen: Niemeyer. ( pogl. 11(40 str.)
- Ternes, E. (1999): Einführung in die Phonologie. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft. (pogl. 1 (30 str))
- Stock, E. (1996): Deutsche Intonation. Leipzig: Langenscheidt. (144 str.)
- Vremšak-Richter, V.(2008): Deutsche Phonetik für slowenische Muttersprachler – Vokale und Konsonanten. Ljubljana: Filozofska fakulteta. (130 str.)
Slovarji izgovorjave:
- Krech, E.M. et al (1982): Großes Wörterbuch der deutschen Aussprache. Leipzig: VEB Bibliographisches Institut.
- Duden (1990): Aussprachewörterbuch (Band 6)
|
