Ime predmeta

Jezikovna praksa I in II
Nosilec / izvajalec doc. dr. Janja Polajnar Lenarčič
lekt. mag. Vanda Vremšak-Richter

Opis predmeta

Predmet je celoleten, pri čemer potekajo jezikovne vaje enakomerno skozi vse leto: 60 KU v vsakem semestru. V zimskem semestru je del jezikovnih vaj (15 KU) namenjen funkcionalnemu pisanju.

Po 1. semestru zbere študent/ka 4 KT (kolokvij in druge obveznosti, predvidene z učnim načrtom), po 2. semestru še preostale 3 KT. Končni izpit je na koncu 2. semestra, upošteva pa se celoletno delo.

VSEBINA (celoletna, za vse sklope):

  • Besedišče področij in komunikativna izhodišča: Medčloveški odnosi, poročanje o sebi in svojih interesnih dejavnostih, zdravje in alternativna medicina; družba in kultura D-A-CH, mediji in novinarski jezik, problematika obrobnih socialnih skupin, itd.
  • Slovnica: Slovnične strukture se navezujejo na predavanja iz morfologije v komunikativnem kontekstu – glavni poudarek je na glagolu.
  • Posamezna poglavja iz pravopisa.
  • Načrtovanje, priprava, členitev, omejitev in razvijanje teme besedila.
  • Zbiranje informacij iz različnih virov in njihova priprava za obravnavo.
  • Bralne strategije in bralno razumevanje.
  • Pisanje povzetkov (kratka vsebina, strukturirano podajanje vsebine, komentiranje vsebine).
  • Temeljne oblike znanstvenega pisanja in različne besedilne zvrsti ter njihova značilna jezikovna sredstva (opis, zbiranje podatkov, informacij, izjav; primerjava objektov, dogodkov, razlik; sistematiziranje; argumentiranje; kreativno pisanje )

CILJI IN KOMPETENCE:
Cilji so vezani na stopnjo B2 skupnega evropskega referenčnega okvirja za jezike. Študenti si pridobijo jezikovna znanja, ki jih potrebujejo za uspešno komunikacijo v standardnem jeziku v znanih okoljih in situacijah. Z razvijanjem komunikativne kompetence usvajajo sposobnost utemeljevanja, poročanja, opisovanja z ozirom na določene, v študijskem procesu obravnavane teme in z ozirom na jezikoslovna poglavja, ki so vezana na predmet morfologija. Poudarjena je pravilna uporaba standardnih jezikovnih struktur in govornih vzorcev v povezavi s predvidljivimi situacijami. Pri jezikovnih vajah spodbujamo bralno, slušno razumevanje ter govorne in pisne spretnosti.

  • Usvajanje oblik znanstvenega in funkcionalnega pisanja, pridobitev temeljnih teoretičnih, raziskovalnih, uporabnih in praktičnih znanj na področju znanstvenega in funkcionalnega pisanja.

Pridobivanje naslednjih jezikovnih in komunikativnih kompetenc:

  • sposobnost predstavljanja lastnih stališč in konceptov;
  • sposobnost prepričljivega jezikovnega izražanja, diskutiranja, argumentiranja (retorične sposobnosti);
  • slušno razumevanje nezahtevne vsakdanje komunikacije,
  • sposobnost neformalnega in vsakodnevnevnega govornega sporazumevanja;
  • zmožnost sporazumevanja in govornega sporočanja pri delu (npr. telefoniranje, sprejemanje obiskovalcev…);
  • zmožnost sestavljanja kratkih neformalnih in nezahtevnih formalnih besedil;
  • zmožnost sestavljanja besedil, ki povzemajo informacije in argumente iz različnih virov;
  • zmožnost razpoznavanja tujejezične jezikovne rabe z ozirom na stalne besedne zveze.
  • Študentke in študenti bralno razumejo strokovne članke, zbirajo in interpretirajo podatke, uporabljajo ustrezne bralne strategije, povzemajo, komentirajo in argumentirajo besedila ter ustvarjajo funkcionalna, komunikativna in kreativna besedila v nemškem jeziku.

Temeljna literatura

  • Dreyer/Schmitt (2001): Lehr-und Übungsbuch der deutschen Sprache. Verlag für Deutsch, 9-126 str.
  • Valenčič Arh, Urška / Leskovec Redek Christiane: Unter der Lupe 1 : ein Lehr- und Übungsbuch für Deutsch als Fremdsprache. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010, 324 str.
  • Niederhauser, Jürg (2000): Die schriftliche Arbeit. Mannheim : Dudenverlag, 32 str.
  • Stary, Joachim/ Kretschmer, Horst (1994): Umgang mit wissenschaftlicher Literatur. Cornelsen Lehrbuch. Berlin. 168 str.

Preverjanje in ocenjevanje

Razvrščanje v skupine na osnovi uvrstitvenega testa.

Pogoj za pristop h končnemu izpitu je redno obiskovanje vaj (vsaj 80% prisotnost), redno delo, opravljeni pisni izdelki (najmanj 4), referat in druge obveznosti ter opravljen kolokvij iz nepravilnih glagolov.

Pri oceni se upoštevajo sodelovanje, sprotno delo in pisni izdelki (30%), pisni izpit (60%) in ustni izpit (10%).

ODDELEK ZA GERMANISTIKO
Z NEDERLANDISTIKO IN SKANDINAVISTIKO

Naslov:
Aškerčeva 2
SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Telefon: +386 (0)1 241 1331
Faks: +386 (0)1 4259 337

Uradne ure:
pon.-pet. 11.00-13.00

Predstojnica oddelka:

izr. prof. dr. Irena Samide

Namestnica predstojnice:

doc. dr. Petra Kramberger

Tajništvo:

Tatjana Györkös

Urednica spletnih strani: 

doc. dr. Andreja Retelj

© 2015 Univerza v Ljubljani - Filozofska fakulteta / Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko

Izdelava spletnih strani: Kreatik.si